BK Golden Gloves

V soboto smo v ljubljanski dvorani Vižmarje Brod spremljali boksarski spektakel, katerega vrhunec je bila borba za naslov svetovnega prvaka do 24 let prestižnega združenja WBC. Zanj sta se v polvelterski kategoriji do 63,5 kilogramov pomerila Ljubljančan, ki trenutno živi v Podreči pri Mavčičah, Nejc Petrič, in prav tako še neporaženi Kolumbijec Camil Enamorado. Po osmih rundah je s soglasno sodniško odločitvijo slavil mladi Slovenec, za katerega je bila to že osma zmaga, odkar se je lani podal na profesionalno pot.

V sedmih tednih izgubil skoraj 10 kilogramov

Nejc se je pred dvema letoma že izkazal s srebrno kolajno na evropskem prvenstvu do 22 let za amaterje v Budvi, kar je edina slovenska boksarska kolajna na tem nivoju. Potem ko mu lani spomladi ni uspel preboj na OI v Parizu, sta se s trenerjem Andražem Cjuho odločila, da se preizkusita med profesionalci. Novembra lani je že po slabi minuti boja v velterski kategoriji (do 66,7 kg) v prvi profesionalni borbi na ljubljanskem Kodeljevem ugnal Gruzijca Dimitrija Ciklaurija, z zmagami pa nadaljeval tudi naprej.

Trener Cjuha, ki je v Ljubljani še tretjič organiziral prireditev Golden Gloves Fight Night, mu je zagotovil tudi borbo za naslov do 24 let po najbolj prestižni verziji WBC: »Verjel sem v dobre priprave, ki smo jih delali s trenerjem, pa tudi v svoje izkušnje z amaterskim boksom. Vseeno je bilo to nekaj novega tudi zame, saj sem se boril v kategoriji nižje in se moral ukvarjati tudi s spuščanjem kilogramov. Sedem tednov pred borbo sem imel še 73 kilogramov, do tehtanja pa sem moral priti na 63,5 kilogramov. Andraž mi je priskrbel nutricionista iz Anglije, ki mi je bil pri tem v precejšnjo pomoč. V to kategorijo sem šel le, ker se je pokazala priložnost za ta pas, ki pomeni zgodovinsko stvar za slovenski boks. Drugače se v prihodnje spet vidim v velterski kategoriji.«

Članski naslov dolgoročen cilj

Svet profesionalnega boksa so bile za Nejca že od nekdaj sanje. »Če si uspešen med profesionalci, si takoj pridobiš večje ime. Kot rad pove Andraž, je amaterski boks kot osnovna šola, srednja šola in fakulteta, ko sproti rasteš in si pridobivaš nova znanja, profesionalni boks pa je kot služba, saj moramo konec koncev vsi od nečesa živeti. Res pa je, da brez Andraža, ki je tudi moj menedžer, in ekipe Golden Gloves tega niti ne bi mogel početi,« se zaveda Nejc, ki za zadnjo zmago in naslov sicer ni prejel nobene finančne nagrade. »Do borb, v katerih bi bil plačan, se še moram prebiti,« dodaja v zvezi s tem.

S svojim trenerjem sodeluje že osmo leto, njegov klub Golden Gloves pa ima sedež v ljubljanskem Šentvidu. Trenutno se posveča zgolj boksu, ne razmišlja pa, da bi šel po poti Dejana Zavca in si klub poiskal v tujini. »Andraž ima določen vpliv v svetovnem boksu, na kar kaže tudi njegovo sodelovanje z organizacijo WBC, ki velja za najboljšo na svetu. Vanj zelo zaupam in vem, da me lahko popelje tudi do borb za članske naslove. Članski naslov svetovnega prvaka je tudi najin dolgoročen cilj. V tujino bomo zagotovo hodili že zaradi sparing partnerjev, ki jih rabim zaradi izkušenj. Z Andražem sva skupaj začela in verjamem, da bova tudi skupaj končala,« še dodaja nadarjeni boksar.

BK Golden Gloves

Cjuha: Šele začetek poti proti vrhu

Petričev trener naslovu svetovnega prvaka daje še posebno težo zaradi dejstva, da je bila dosežena v okviru združenja WBC. »Med štirimi najmočnejšimi organizacijami, kamor sodijo še WBA, WBO in IBF, ima WBC največjo težo. To je tako, kot če bi v Sloveniji organizirali tekmo lige NBA. Res je, da gre za mladinski naslov, a smo vanj kar veliko vložili. Za Nejca je to velika nagrada, a hkrati šele začetek poti proti vrhu med člani, ki je naš dolgoročni cilj. Organizacija tega dogodka je bila na mojih plečih. S strani WBC smo morali izpolniti kar nekaj zahtev. Oba borca sta morala biti neporažena in imeti za sabo borbe, dolge osem rund. Dokler nam niso izdali potrdila, sploh nismo smeli javno objaviti, da gre za WBC, saj so glede tega zelo natančni. Zelo pomembno je, da ti fantje dobijo neko profesionalno platformo, ki je doslej ni bilo. Na tem dogodku je bilo deset slovenskih profesionalnih boksarjev. Sam na to gledam kot na nek preboj, da se imajo fantje kje pokazati,« se je Andraž Cjuha razveselil še naslova medcelinskega prvaka združenja WBF, ki ga je po zmagi nad Venezuelcem Gregoriem Marcanom v srednji kategoriji osvojil njegov drugi varovanec Alen Šišić.