Kako urediti velik vrt? Skrivnost so vrtne sobe z značajem
Ko imamo na voljo večjo vrtno površino, se pogosto sprašujemo, kako ustvariti vrt, ki ne deluje le kot poligon zasaditve, temveč kot prostor, ki nas vabi, da v njem zares bivamo in se »polnimo« z želenim razpoloženjem? Odgovor ponuja ideja vrtnih soban – zasnova, pri kateri večji vrt razdelimo na več tematskih kotičkov ali sob, ki vsaka zase nosijo drugačno vzdušje, rabo in zgodbo.
Gre za pristop, ki ima zgodovinske korenine, a danes dobiva nov pomen. Naše življenje se je v zadnjih letih močno preselilo na vrt – postalo je naše zatočišče, podaljšek doma, dnevna soba, jedilnica, prostor za oddih in ustvarjanje. In če svoj dom skrbno oblikujemo po posameznih prostorih, zakaj ne bi podobno razmišljali tudi o vrtu?
MORDA VAS BO ZANIMALO TUDI:
Ko vrt postane dom na prostem
Zamisel o vrtnih sobanah ni nova. V zgodovinskih vrtovih Evrope – še posebej v angleških krajinskih vrtovih in formalnih francoskih parkih – so različni prostori imeli jasno ločene funkcije in vzdušja. Med seboj so bili povezani z osmi, labirinti, drevoredi in skritimi potmi. Tudi japonski vrtovi že stoletja gradijo svoje pripovedi skozi sekvence tematskih prostorov, kjer vsak kotiček vzbuja določeno razpoloženje.
Tako kot notranjost hiše razdelimo na prostore z različnimi funkcijami, atmosferami in občutji, lahko tudi vrt razdelimo na sklope, ki nam omogočajo različna doživetja – glede na naše razpoloženje, uro dneva ali letni čas. Vrt s sobanami nam daje možnost, da se premikamo iz enega razpoloženja v drugega, se umaknemo v tišino, sprostimo sredi vonjav ali pa posedimo z družbo v zeleni »jedilnici«. V nasprotju z notranjimi prostori, kjer nas pogosto omejuje kvadratura, si lahko na vrtu privoščimo več – več igre, več simbolike, več svobode.
Pri tem ni pomembno, ali gre za klasično razdelitev na bivalni prostor, zelenjavni kotiček in cvetlično gredo. Bolj pomembno je, da vsaka sobana zaživi kot samostojen svet, ki izraža del naše osebnosti, domišljije ali občutljivosti. Vrt tako postane več kot le estetski dosežek – postane izraz nas samih. Tako lahko vrt pravzaprav spremenimo tudi v svoj intimni oder, na katerem lahko režiramo čisto svojo predstavo – naj bo to intimen spomin, poklon določenemu stilu, potovanje skozi kulturo ali čisti oblikovalski eksperiment.
Zakaj je smiselno vrt razdeliti na tematske sobane
Pri velikih vrtovih je ključna naloga oblikovalca, da prostoru podari ritem in berljivost. Velik odprt prostor je lahko neizrazit, hladen ali celo dolgočasen. Če pa vrt razdelimo v premišljene, jasno razpoznavne enote, ki vseeno ohranjajo skupno zgodbo, se v njem začnemo premikati z zanimanjem. V vsaki sobani doživimo drugačen svet, drugo atmosfero, barvno paleto, zvok, morda celo vonj. Vrt tako dobi globino, plasti in življenje.
Z oblikovalskega vidika sobane vrtu prinesejo strukturo. S sobanami pa ustvarimo logiko gibanja, vizualno dinamiko in občutek odkrivanja. S tem pridobi tudi rastlinski del vrta, saj vsaka sobana omogoča uporabo drugačne vrste rastlin glede na lego, podlago in atmosfero. Lažje je tudi nadzorovati spremembe letnih časov. Ko cvetje oveni ali drevesa odvržejo liste, ostajajo prostorske poteze, ki držijo vrt skupaj. Poleg tega tematske sobane olajšajo vzdrževanje: vsak del lahko obdelujemo in obnavljamo ločeno, kar je zlasti pomembno pri večjih površinah.
Izredno pomemben vidik je tudi emocionalni – vsaka sobana lahko nosi svojo zgodbo. Lahko je to spomin, navdih, pripoved. Je tisto, kar nam je všeč, lahko nosi celo del naših sanj, repliko tega, kar občudujemo … Dober vrt ni zgolj lep – je doživetje. Če imate v sebi tudi nekaj fotografske žilice in motive radi ujamete v fotografski objektiv, sobane ponujajo tudi čudovito kuliso, ki nam ponuja nešteto motivov, s katerimi se lahko skoraj neskončno igramo.
Prehodi med sobanami: nevidni, a ključni
Pri zasnovi vrtnih soban ne gre za niz ločenih scen, ki so brez povezave. Prehodi so tisti detajli, ki odločajo, ali bo vrt deloval kot celota ali kot skupek neskladnih prizorišč. Povezave so tiste, ki ustvarijo celoto. Prehod naj bo vabljenje – naj nas vleče naprej, a hkrati ponuja jasno mejo med sobanami.
Prehodi naj ne bodo ostri, temveč subtilni: morda skozi obok iz plezalk, skozi mehko ovinkasto pot, ki nas povabi naprej, ali pa skozi spremembo talne obloge – s trate na lesene deske ali pesek. Tudi sprememba zvoka je lahko prehod: šumenje vode nas odpelje v meditativni kotiček. Premišljeni naj bodo tudi z ergonomskega vidika – poti naj bodo varne, udobne za hojo, z ustreznim senčenjem in zaščito pred vetrom, kar omogoča prijetno bivanje v vseh letnih časih.
Paziti moramo, da sobane ne delujejo kot tujek v vrtu. Tudi če ima vsaka svojo temo, naj bo videti, kot da je organsko zrasla iz prostora. Pri tem pomagajo ponavljajoči se materiali, barvna usklajenost in rastline, ki se pojavljajo v več delih vrta. Zelo učinkovit način povezovanja soban je tudi ponavljanje motivov – na primer enaka zasaditev ob vstopih, uporaba iste vrste kamna za poti ali subtilna barvna nit, ki se vije skozi vrt.
Ko iz poguma zraste vrt z dušo
Pri zasnovi soban ni pomembno, da so vse skladne z »vrtnarskimi pravili«. Pomembno je, da so iskrene. Največja napaka je, da sobane delujejo preveč umetno – kot scenografija brez zgodbe. Ali pa da skušamo vključiti vse, kar smo kdaj videli v katalogih.
Namesto tega naj nas vodi občutek. Kaj nas navdihuje? Kateri prostori v naravi ali kulturi nas nagovarjajo? Katere rastline nam dišijo? Katero barvo čutimo kot svojo? Ko vrtne sobane oblikujemo z iskrenostjo, ni nevarnosti, da bi bile videti klišejsko ali pretenciozno.
Vrt je prostor rasti, a tudi prostor izraza. Ko razmišljamo o njem kot o nizu sob, odpremo vrata neskončnim možnostim ustvarjanja. S povezovanjem funkcije in zgodbe, estetike in simbolike, narave in umetnosti postane vrt nekaj več – naš svet na prostem.
In ni pomembno, ali imamo tisoč kvadratnih metrov ali le manjšo parcelo. Pomembno je, da si dovolimo razmišljati v sobah. Takšnih, ki nam dajejo prostor za dih, domišljijo in za tisto najlepše – doživetje narave na način, ki je resnično naš. Vseeno pa je ključno, da pri načrtovanju posameznih soban upoštevamo mikroklimatske razmere – sončno ali senčno lego, vrsto tal in dostopnost vode. Rastlinske vrste izbiramo tako, da so prilagojene tem razmeram, kar pripomore k dolgoročni trajnosti in zmanjšanju vzdrževalnih zahtev. Prav tako je priporočljivo vključiti avtohtone vrste, ki podpirajo lokalno biodiverziteto.
Klasične vrtne sobane, ki prisegajo na funkcionalnost
Tako kot imamo v našem domu dnevno sobo, spalnico, otroške sobe, kabinet …, tako lahko tudi vrt razdelimo na podobne funkcionalne celote. Pri tem se osredotočamo predvsem na to, kaj bomo v taki vrtni sobani najpogosteje počeli, in temu prilagodimo zasaditve, opremo ter vrtni dekor. Tipične ideje:
- Bivalna sobana na prostem
Z mizo, stoli, morda celo zunanjo kuhinjo, pergolo ali senčnikom. Idealna za druženje, obedovanje in počitek. - Dišeča sobana
Zasadimo jo z zelišči, sivko, vrtnicami, jasminom ali drugimi dišečimi rastlinami. To je prostor za umik, sprostitev in meditacijo. - Zelenjavni ali zeliščni vrt
Lahko v dvignjenih gredah ali strukturiran s potkami in leseno ograjo. Tudi ta del vrta je lahko oblikovalsko dovršen. - Vodna sobana
Majhen ribnik, vodni motiv, pitnik za ptice ali celo sod z vodnim rastlinjem. Prinaša dinamiko, zvok in svežino. - Otroški kotiček
Naravna igrala, peskovnik, plezalna stena ali zelen predel za prosto igro. Lahko je diskretno umeščen, a še vedno vizualno vpet v celoto. - Filmski kotiček pod zvezdami
To je preprosta, a čarobna sobana za filmoljubce. Vanjo postavimo leseno konstrukcijo s svetlobnimi verigami, belim platnom za senco in morda celo viseče stole. Talna obloga je lahko iz lesenih palet ali mehke trave. Manjkati ne smeta niti projektor, ki ga ob večerih postavimo na mizico, in platno, napeto med drevesi. - Bralni kotiček
Skrit med zelenjem, z udobnim ležalnikom ali gugalnikom, morda ob vodnjaku ali pod brajdo. V kotiček postavimo leseno klop, obloženo z vodoodpornimi blazinami. Okoli zasadimo visoke grmovnice ali bambus, ki ustvarijo naravni zvočni zaslon. Ob strani lahko postavimo odprto omarico ali predalnik z nekaj knjigami in revijami, pod klopjo pa vodoodporno škatlo z odejo za hladnejše dni. - Umetniški atelje na prostem
To je vrtna sobana za ustvarjanje: preprosta lesena miza, stari stoli, sončna ali polsenčna lega. Na vogalu posodice z barvami, glino ali flomastri za skiciranje. Ob strani zidna tabla ali platno. V okolici pa rastline, ki navdihujejo – perunike, maki, okrasne trave.
Špela Korinšek KaurinFitnes za telo in duha – naravni materiali, rustikalna estetika in gibanje na prostem tvorijo prostor, kjer je zdravje celosten koncept.
Ustvarjalne sobane, ki pripovedujejo zgodbe
Ni treba, da sobane vedno služijo funkciji – lahko obstajajo zgolj zato, da v njih za trenutek zadihamo drugače. Tako lahko na primer ustvarimo sobo spominov, kot nekakšen dnevnik, ki čustveno izraža nek pomemben trenutek v življenju. Ali pa jo posvetimo spominu na nekoga, ki ga ni več, ali pa določenemu življenjskemu obdobju. Rastline imajo simbolno vrednost: breza kot simbol čistosti, vrtnica za ljubezen, bezeg za prehod, hosta za tišino.
Na določenem delu vrta lahko ustvarimo tudi sobano, kjer s kulisami ustvarimo dramatičen učinek. Na primer kotiček z rimskimi stebri, starinskim vodnjakom in bujnim zelenjem deluje kot sprehod skozi zgodovino, kot bi vstopili v antični atrij. Z dodatkom rastlin, kot so bršljan, vinska trta in hortenzije, prostor zaživi z globino in patino časa.
Zelo domiseln in lep je tudi kotiček, ki spominja na pozabljeno kopalnico sredi narave – stara litoželezna banja, napolnjena z vodo, v kateri plavajo rezani cvetovi potonik, hortenzij ali lokvanjev. Ob njej lahko postavimo zrcalo s patiniranim okvirjem, zarjavelo pipo ali celo odslužene ploščice, ki ohranjajo pridih nostalgije. Ta prostor ni namenjen uporabi, temveč doživetju – je vrtna instalacija, ki sproža čustva in občudovanje.
Zelo učinkovit je tudi tako imenovani angleški kotiček z izrazito bivalno noto – rastlinjak, ki ni namenjen pridelavi, temveč posedanju, opazovanju in druženju. Notranjost zapolnimo z udobnim naslanjačem, kovinsko mizico, lestencem iz kovanega železa ali stekla ter obilico lončnic, ki povezujejo notranjost z zunanjim vrtom. Ta sobana je kot salon na prostem – idealna za branje, čaj ob petih ali preprosto kontemplacijo.
Z domišljijo lahko ustvarimo tudi igrive ali ekscentrične sobane. Na primer kotiček, ki oponaša dnevno sobo v viktorijanskem slogu, s staro vitrinico, žametno zofo in ptičjo kletko. Cvetlične zasaditve naj sledijo romantični liniji – vrtnice, potonike, dišeči grahor, hoste in praprot ustvarijo kuliso mehkih kontrastov in razkošja.
Omislimo si lahko tudi »pozabljeni kabinet« – prostor, kjer so razstavljeni stari predmeti s podstrešja: star šivalni stroj, potovalni kovček, zbirka kamnov, posušene rastline v steklu, stara okenska krila. Ta sobana deluje kot časovna kapsula – vedno nekoliko skrivnostna, a izjemno privlačna. Rastline naj tu delujejo kot povezovalni element med naravnim in pozabljenim: odlično delujejo praproti, mah, hoste, srobot in druge vrste, ki ustvarjajo vtis razpadajoče romantike.
Zadnji detajli: kje najti materiale in kako vse vzdrževati
Ustvarjanje vrtnih soban, ki dihajo z osebnostjo, ni nujno drago ali zahtevno. Veliko materialov, s katerimi lahko pričaramo unikatne kulise, najdemo v krogotoku rabljenih predmetov – podstrešja, garaže, starine na bolšjih sejmih, spletne platforme za izmenjavo in prodajo rabljenega. Staro železno posteljo, odsluženo banjo, pošteno dotrajano okensko krilo ali celo nekoliko obtolčeno ogledalo – vse to lahko postane čaroben poudarek vaše vrtne sobe. Leseni zaboji, keramični umivalniki, lestenci brez elektrike ali kar razpokani vrči – v zunanjem okolju takšni predmeti pridobijo novo življenje in nepredvidljivo lepoto. Dodatno ustvarjalno svobodo ponuja tudi samogradnja – z nekaj spretnosti in kančkom domišljije lahko iz desk, palet in opeke ustvarimo čisto lastne kulise.
Seveda bogato zasnovan vrt prinese tudi več zahtev pri vzdrževanju. Ključ je v načrtovanju: izbirajmo materiale, ki prenesejo vreme, in zasaditve, ki so trpežne ter dobro uspevajo na izbranem rastišču. Vrtno pohištvo naj bo iz kakovostnega lesa, kovine ali odporne plastike, pri čemer ne pozabimo na redno zaščito – barvanje, lakiranje, pokrivanje pred dežjem ali zimovanje pod streho. Rastline v posameznih sobah naj ne bodo preveč zahtevne – pri tem naj vas vodi funkcionalnost, ne zgolj estetika. Določene dekoracije lahko tudi sezonsko rotiramo – poleti izpostavimo eno sobano, jeseni drugo. Pomembno pa je predvsem, da ne stremimo k popolnosti, temveč k atmosferi. Naj se starajoče klopi, zarjavela kovina ali razpokana glazura vključi v pripoved vrta – kot odsev časa in prisotnosti življenja.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
