Kako dobro poznate sladki komarček oziroma koromač?
Na vrtu vse pogosteje najdemo nove rastline, ena izmed njih je tudi sladki komarček. Tako v imenu kot sicer ga pogosto zamenjujemo z drugimi rastlinami, njegova uporaba pa je še vedno premalo poznana. Da ne bo več dvomov, mu tokrat namenjamo celoten prispevek, poleg tega predstavljamo tudi komarček in koper, s katerima sladki komarček najpogosteje zamenjujemo

Glede imen vlada precejšna zmeda. Pod imeni sladki komarček, koromač, fenkel ali koperc, koper, sladki janež, morski janež se sicer skrivata dve sorodni, a vendar povsem različni rastlini. Pri nas v Sloveniji so take zmešnjave pogosta težava, saj se z vsako rastlino, ki pride k nam, kot ogenj razširijo tudi domača imena, ki se v splošni uporabi potem kmalu pomešajo.
PREBERITE TUDI:
Razrešimo dilemo z imeni
Navadni komarček je začimba, ki izvira iz starih samostanskih in kmečkih vrtov. Raste predvsem divje v naravi, ljudje pa ga že dolgo uporabljajo predvsem kot začimbo. Botanično ime te rastline je Foeniculum vulgare. Gojimo ga zaradi aromatičnega semena in mladih stebel z lističi. Zelo rade ga gospodinje uporabljajo pri vlaganju kumaric.

Potem je tu še sladki komarček, ki ga uvrščamo med vrtnine, čeprav se njegovi zeleni deli lahko uporabljajo za enak namen kot zelišče navadni komarček. Znanstveno (botanično) ime sladkega komarčka je Foeniculum vulgare Mill. Var. azoricum (Mill.) Batt. Et Trab. Najbolj pomemben za razlikovanje je tisti del, kjer piše var. (varietas, različica).
Težava oziroma zmešnjava z imeni in poznavanjem je nastala tudi zato, ker je eno izmed domačih imen za to rastlino tudi morski janež, pa celo koper – kar je povsem druga rastlina.

Spoznajmo ga od blizu
Sladki komarček torej uvrščamo med vrtnine in je zelo vsestranski. Kot zelenjava je opredeljen zato, ker ga zaradi okusnega gomolja gojimo na vrtovih. Gomolji so v bistvu odebeljeni spodnji deli stebel, ki imajo sladkast okus. Liste in semena pa, kot že rečeno, lahko uporabljamo enako kot pri navadnem komarčku.
Gre za zanimivo, dokaj nezahtevno rastlino. Vseeno se mnogi pogosto srečajo s težavo, da ne nastane lep, obeljen spodnji del listov – gomolj. Vzroka za to sta dva, najpogosteje pa sta povezana. Takšen slikovit, lep in debel gomolj imajo namreč samo hibridi, pri nas pa lahko kupimo samo seme vrste, niti ne sorte. Če imamo srečo, je njena dednina dovolj močna, da se obelijo spodnji deli stebel. Torej gre že za slabo sorto. A tudi ta bi jeseni, ko je dan kratek, noči pa hladne, naredila gomolj. A kaj, ko ga na vrtove najpogosteje sadimo spomladi, saj takrat vrtnarije najpogosteje prodajajo njegove sadike … Ker je sladki komarček rastlina, ki je genetsko še vedno blizu navadnemu komarčku, v dolgem dnevu raste in zacveti, spodnji deli listov oziroma stebla pa se le malo odebelijo. Prav zato jih je smiselno saditi pozneje.

Tudi jaz vam priporočam, da sladki komarček sadite iz sadik, je pa pri tem manjši izziv – spomladi imajo vrtnarije polno zalogo, konec junija, ko je idealen čas za sajenje sadik, pa jih lahko že pošteno iščemo. Zato je bolj zanesljivo, da komarček posejemo sami. Setev za sadike začnemo konec maja oziroma v začetku junija, velikost lončkov pa naj bo od 4 do 5 cm. Na ta način bomo vzgojili sadiko, ki jo bomo na vrt lahko posadili šele konec junija. Mogoča je tudi neposredna setev, a iz sadik manj pogosto zacveti.
Način vzgoje
Čeprav tega ne priporočam najbolj, lahko sladki komarček gojimo tudi na gredi, kjer je bilo jeseni gnojeno z gnojem. A v tem primeru naj pred njim že raste kakšna bolj požrešna vrtnina, na primer zgodnji krompir. Gnojite ga lahko z domačim kompostom (5 l/m²) ali kupljenimi briketiranimi organskimi gnojili, ki jih uporabite v polovičnem priporočenem odmerku. V tleh, kjer primanjkuje kalija ali je fosforja veliko preveč, dodajte do 20 dag/10 m² kalijevega sulfata. Namesto njega lahko uporabite tudi do 0,5 kg lesnega pepela na 10 m².

Ker je v času presajanja pogosto vroče, je moj nasvet: večer pred presajanjem sadike zalijte s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Ob presajanju sadike dobro zalijemo jamice, po koncu dela pa zalijemo vso gredo, ne samo sadik ali vrst s sadikami. To je poleti obvezno. Okoli sadik takoj položimo zastirko. Nujno je, da so tla okoli korenin čim bolj hladna in vlažna. Tudi s tem bo verjetnost, da se bodo stebla lepo odebelila, večja.
Med sezono komarček zalivajte po potrebi. Ko pa opazite, da so se spodnja stebla začela beliti, okoli njih ovijte aluminijasto folijo ali nekajkrat zložen časopis. Tako boste zagotovili, da bodo stebla v temi, sonce jih ne bo ožigalo, zato bodo bolj krhka, sladka in nekoliko lepše odebeljena.
Vsekakor lahko lističe občasno uporabite kot začimbo, a preveč jih ne smete potrgati čez poletje. Komarček vam bo držal dolgo v zimo, lahko ga osujete s slamo in večino naših zim bo celo prezimil. A na to se ne zanašajte preveč. Po prezimovanju bo hitro zacvetel. Zato ga navadno gojimo kot enoletno vrtnino.

Če začne cveteti, cvetna stebla porežite. Ima namreč veliko semena, ki se rado zaseje po celotnem vrtu. Seme tudi slabi rastlino, zato bo gomolj manjši. Je pa res, da komarček in sladki komarček spadata v botanično družino kobulnic, ki so za vrt zelo zdrave, predvsem v času cvetenja. Popolnoma spremenita vonj vrta, zato se škodljivci ne znajdejo več in ne najdejo svojih gostiteljskih rastlin. Zato bi morala komarček in tudi sladki komarček najti nekaj malega prostora povsod na vrtu.
Dobri sosedje
Sladki komarček se razume z veliko vrtninami, najbolj smiselno pa ga je saditi skupaj s porom. Tako bosta drug drugemu odganjala zelo nadležnega škodljivca – muho. Ostali dobri sosedje so artičoka, kumare, sladka koruza, solata, cvetača, brokoli, radič, endivija, motovilec, listnati ohrovt, zelje, buče in bučke, novozelandska špinača, redkvica, brstični ohrovt, špinača in bazilika.

Na splošno velja, da je sladki komarček kot kobulnica del »zdravilnih« rastlin na vrtu. Njegov vonj sovražijo številni škodljivci, obožujejo pa ga mnoge koristne žuželke. Zato naj raste, če se sam zaseje (potem bo gomolj kmalu izginil seveda) po vrtu. Populimo ga samo med korenčkom, zeleno, pastinakom in peteršiljem. Z njimi se ne razume dobro. Tudi fižol, paradižnik, kumina, koleraba, koriander, luštrek, pelin, bob, vinska rutica in melisa niso njegovi prijatelji.
V jesenskem terminu vam bo gotovo uspel. Poskusite.
Nekaj besed namenimo še navadnemu komarčku
Komarček je kobulnica, njegov izvor pa je Sredozemlje. Od tam prihaja veliko zelišč. Rastlina ne odebeli stebel, zato je nekoliko višja in hitro zacveti. Že od nekdaj je bil na vrtovih, saj je aroma koromača ali komarčka nekaj posebnega. Uporabljamo ga v skoraj vseh sredozemskih jedeh, predvsem pa ga imajo gospodinje rade za vlaganje.
Komarček pogosto zamenjujemo za janež, ki je druga rastlina. Res pa je, da je uporaba obeh podobna. A okus ni enak. Komarčkov je nekoliko slajši.
Ker je komarček dvoletna, pogosto tudi trajna rastlina, zacveti šele v drugem letu. Sejemo ga aprila ali maja, najpogosteje neposredno na stalno mesto. Vse kobulnice so v osnovi svetlokalilke, zato bo bolje kalil, če semen ne pokrijemo z zemljo. Ker pa ga imajo ptice zelo rade, ga po setvi prekrijemo s kopreno, dokler ne vzkali.
Zelo dober sosed je čebuli, poru in šalotki, saj še bolj kot korenček odvrača porovo zavrtalko (čebulno muho). Če ga potrebujete več, naj bo razdalja med vrstami 60 cm, saj je rastlina zelo visoka. V začetku rasti je smiselno rastlino večkrat okopati in ogrniti, da bo stala sama. Pozneje naše nege ne potrebuje več.

Najpogosteje uživamo seme, ki dozoreva neenakomerno, zato kobule pobiramo sproti in jih sušimo. Užitni in zelo aromatični so tudi poganjki in listi. Meni pa je izredno všeč v vazi kot dopolnilo cvetočim rastlinam. Okoli njega se širi res prijeten, blag vonj.
Mladina lahko uporablja liste in semena tudi kot poparek za čiščenje kože. V knjigi Zeliščni vrt sem prebrala, da na vrtu ne smemo sejati skupaj komarčka in kopra, ker se med seboj križata, koriander, ki ga tudi radi vidimo med lukovkami in kapusnicami, pa celo preprečuje tvorbo semena. Tega, priznam, prej nisem vedela …

Koper je botanično zelo blizu, a vendarle druga rastlina
Ker prihaja do zamenjave tudi s koprom, namenimo nekaj besed še njemu. Koper na vrtu pogosto najdemo. Imenujemo ga tudi koperc ali dill (povzeto iz nemščine) in sladki janež. No, tako lahko še bolje vidite, od kod prihaja zmeda z imeni. Poleg tega je botanično tako blizu komarčku, da se med seboj celo križata. Menim sicer, da če uporabljamo rastlini kot zelišče, ni nobenih težav, saj imata podoben način uporabe in okus. Seveda moramo iz te kombinacije izločiti sladki komarček.
Koper v nasprotju z drugima dvema ne izvira iz Sredozemlja – njegovo domače območje naj bi bila Indija. V primerjavi z zgornjima dvema je tudi enoletnica. Lahko ga sejemo neposredno, navadno se rad tudi sam zaseje. Lahko pa marca posejemo seme za sadike in ga na prosto presajamo nekje v maju. Prav tako je svetlokalilka, kar pomeni, da semen ne prekrivamo z zemljo ali jih prekrijemo le toliko, da se prehitro ne izsušijo. Sama jih raje le potisnem v zemljo, tako da so še na površini. Zato pa setev potem zavijem v folijo za živila, da do vznika ohranim vlago.

Kot pri komarčku uživamo liste in predvsem semena. Najbolj ga poznamo po tem, da umirja prebavne krče, predvsem pri dojenčkih (tako kot kumina).
Kot sosednja rastlina ugodno vpliva na vznik in rast kumar, korenja, zelja, rdeče pese, lukovk in solate. Baje celo odganja listne uši.
Vse tri tokrat predstavljene rastline so del ekološke zaščite vrta, zato je priporočljivo, da jih na vrtu imamo. Ne sme pa jih seveda biti preveč …

E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se