Ohrovt: tri različne rastline z enakim imenom
Če katera koli oblika ohrovta v teh dneh pridno raste na vašem vrtu, ste se dobro pripravili na zimo. Listnati, brstični in glavnati ... Kakšne so med njimi razlike?
Ohrovt uvrščamo v družino križnic, katerih najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je pravzaprav ohrovtov bratranec, celo križata se med sabo; če bi si kdo želel pridelati svoje seme, zelje in ohrovt torej ne smeta cveteti skupaj.
PREBERITE TUDI:
Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s človekom najdlje med vsemi vrtninami, so se razvile v številne različne oblike. Tako je tudi pri ohrovtu, ki nam že s svojimi vrstami pokaže, kako pestra je ta družina. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, a ta pravzaprav spada med mlajše zelenjadnice. Najbolje pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je njegova listna površina veliko bolj nagubana.
Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Poznamo torej tri različne oblike z enim imenom, za kar je popolnoma odgovoren človek. Listnate variante so verjetno najstarejše, mogoče celo najbližje tisti prvi rastlini, iz katere izvirajo vse kapusnice in je v resnici niti ne poznamo. Glavnati ohrovt se pravzaprav uvršča med prve predelovane kapusnice in njegova oblika se je razvijala skupaj z zeljem. Brstični ohrovt pa je zelo mlada zelenjadnica. Verjetno so opazili, da se včasih, pod določenimi pogoji, pri nekaterih rastlinah v pazduhah listov razvijejo trdi brsti, ne samo stebla ali listi. Ker je bilo to tedanjim vrtnarjem všeč, so tako obliko rastline razmnoževali in izboljševali, tako da smo prišli do sedanje oblike.
Ohrovt po nekaterih objavah spada med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester spekter vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, posebej pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje količino holesterola v krvi, uravnava pa tudi količino sladkorja v krvi. Ker zdaj že brez težav prezimijo vse tri oblike, je ohrovt res dobrodošla vrtnina na naših vrtovih. Želim si jih videti veliko več, da niso vsi vrtovi jeseni polni radiča, ohrovta pa skoraj ni ali pa le kakšna posamezna rastlina sramežljivo prezimlja v kakšnem kotu vrta.
Vzgoja in pridelovanje
Za letos smo seveda prepozni, zato si v svoj vrtičkarski koledar za prihodnje leto označite junij, ko se sejeta brstični in listnati ter seveda tudi glavnati ohrovt, le da imamo pri glavnatem malo več časa, ko ga lahko sejemo in potem presajamo.
Ohrovt pridelujemo iz sadik s koreninsko grudo. Za vzgojo sadike potrebujemo štiri tedne. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo že nekaj prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi njegovi listi postanejo okusnejši šele, ko postane hladneje. To pomeni, da ga prav tako raje presajajte od sredine junija naprej, zadnji čas za obe vrtnini pa je konec julija, da je potem pridelek dober. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali vse leto, vendar poleti pri veliki količini druge zelenjave po navadi ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesenko-zimska pridelava – presajanje v juniju.
Pred presajanjem je treba površino dobro in globoko pripraviti, saj segajo korenine križnic v globino tudi pod 90 cm. Za visok pridelek je nujno tudi namakanje, saj ga presajamo ravno v največji vročini in času največje možnosti suše. Ohrovt spada med vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolj počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol, grah ali bob. Odličen predhodnik na njivah je tudi žito, predvsem ječmen. Hvaležen je za gnojenje s hlevskim gnojem (do 3 l /m2) in seveda tudi za kompost, ki ga lahko damo tudi 10 l/m2. Količine so vedno odvisne od analize tal. Z organskimi gnojili ne pretiravajte, da bo ohrovt dobro prezimil. Sama bi na večini vrtov dodala še 20 dag/10 m2 kalijevega sulfata, če ni opravljena analiza. To gnojilo je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Ohrovt kalijevega klorida (kalijeva sol) ne mara. Prav tako ne uspeva v kislih tleh.
Vse tri oblike ohrovta so si gensko še vedno zelo blizu, zato med njimi v posameznih zahtevah ni veliko razlik. Kot sem napisala že na začetku, se križajo med zeljem in seveda tudi med seboj. Pa vendar je razen očitne zunanje razlike le nekaj razlik v pridelavi.
Posebnosti pridelave listnatega ohrovta
Začnimo z najpreprostejšim, a verjetno tudi najbolj polnim vsega zdravega v svojih listih, z listnatim ohrovtom. Zanj je značilno, da na visokem steblu naredi liste, ki pa so lahko zelo različnih barv in oblik. Prav vse so odlična zimska hrana. Najstarejša oblika ima liste delno sivkaste barve, najznačilnejši predstavnik je verjetno krmni ohrovt. Včasih si ga videl na njivah, namenjen je bil krmi živali. Zato ga mnogi še vedno zavračajo. Škoda, saj pozimi ponuja res izjemno veliko koristnih snovi. Njegova primorska oblika, ki zdaj brez težav prezimi tudi na celini, je raštika.
V zadnjih letih je najbolj priljubljen kodrolistni ohrovt, ki ima močno nagubano listno površino (kot njegov brat glavnati ohrovt) in tudi nakodran listni rob. Pri nas poznamo samo temno zeleno različico, v tujini pa najdemo tudi rdečelistne sorte in take, ki imajo svetlejše liste. V Sredozemlju, predvsem v Italiji, pridelujejo še prav poseben listnati ohrovt, ki ga najpogosteje najdete pod imenom palmolistni ohrovt. To ime je všeč tudi meni, saj rastlina močno spominja na palmo. Je temno sivozelene barve, listi so nekoliko ožji, listna ploskev je rahlo nagubana, listni rob pa raven, a upognjen navzdol. Obstajajo celo rdeče različice. Ker gre za tudi na videz lepe rastline, jih v tujini pogosto vidim tudi na okrasnih gredicah, a seveda to ne zniža njegove prehranske vrednosti.
Listnati ohrovt je tudi pozimi mogočna rastlina, zato ga sadimo daleč narazen. V vrsti naj bo med rastlinami vsaj 50 cm, bolje celo več, med vrstami pa pustimo vsaj 80 cm prostora. Listnati ohrovt ne potrebuje opore, saj ga bo res težko podrl tudi najmočnejši zimski veter. Niti sneg mu ne pride do živega. Ker pa v poletni vročini potrebuje kar nekaj časa, da zapolni ves prostor in prekrije zemljo, lahko med vrstice ali rastline sejemo nizek stročji fižol, lahko pa tudi peteršilj ali rdečo peso. Vendar bi ob tem sama povečala razdalje med vrstami. Zagotovo pa je dobro med vse kapusnice posejati kamilico in/ali užitni tolščak. Načeloma ima sicer prav listnati ohrovt najmanj težav s škodljivci, toda ti rastlini bosta pripomogli, da jih bo še manj.
Vse oblike imajo enake zahteve in jih uživamo lahko na enak način. Listi postanejo krhkejši in sladkega okusa šele, ko postane mrzlo. Nekateri sicer pravijo, da jih uživajo sveže – no, za to je treba imeti precej utrjeno ustno votlino in grlo, saj so vseeno trdi. Ni pa prepovedano, seveda. Najboljši način uživanja svežih listov so smutiji in presni sokovi, liste pa lahko uporabimo tudi v vseh zelenjavnih jedeh, omakah, juhah, vanje zavijemo meso in skuhamo kot sladko sarmo …
Največji zaklad narave vedno najdemo v zelenih listih. Prav zato je listnati ohrovt na prvem mestu, če gledamo njegovo vrednost v naši prehrani.
Posebnosti pridelave brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt je po rasti in velikosti precej podoben listnatemu, vendar pri njem uživamo pretežno majhne glavice, brste, ki se oblikujejo v pazduhah listov. A pozor, te glavice so trde, čvrste šele, ko temperature padejo pod 15 °C. Če je topleje, se bodo oblikovale rozete ali pa bolj ali manj razpršeni brsti. Seveda so tudi užitni, ne bodo pa taki, kot jih pričakujete. Prav zato ga ne sadimo pred koncem junija. Tisti, ki uživate v lastni vzgoji sadik, pa ga sejte šele v začetku tega meseca. To je njegova prva posebnost, ki je mnogi ne poznajo. Zato nanj tudi pogosto pozabimo, saj je konec junija že veliko dela na vrtu s pobiranjem pridelka, plevelom in zalivanjem. Pa vendar: nikar ne pozabite nanj ...
Mnogi so prepričani, da je treba liste brstičnega ohrovta odstranjevati. Verjetno so to videli na fotografijah na spletu, morda celo v kakšni nestrokovni reviji, a tako ravnanje ni pravilno. Liste vsekakor pustimo na rastlini, saj pozimi varujejo brste pred zatekanjem vode vanje. Prav tako jih varujejo pred mrazom, čeprav to ni najpomembnejše. Poleg tega lahko te liste, ko boste pobrali brste, prav tako uporabite v zelenjavnih jedeh.
Pogosto velja tudi razmišljanje, da je treba brstičnemu ohrovtu jeseni odščipniti, odrezati vrh. To storimo samo, če želimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odrežemo vrh takrat, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani. Če bomo to naredili, ko je še toplo (nad 20 °C), potem se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti, temveč se bodo razcveteli v majhne rozete.
Brstični ohrovt lahko sadite na razdalje, ki so kakih 10 do 15 cm manjše od tistih pri listnatem ohrovtu.
Posebnosti pridelave glavnatega ohrovta
Najmanj dilem je, kaj in kakšen je glavnati ohrovt, ki ga poznamo tudi pod imenom kelj. Je, lahko bi rekli, brat zelja, le da so njegovi listi bolj ali manj nagubani. Prav zaradi te lastnosti bolje prenaša nizke temperature. V zadnjih letih pravzaprav prezimi na prostem.
Z njim ravnamo popolnoma enako kakor z zeljem, le da so jedi, juhe z ohrovtom, vsaj meni celo okusnejše od tistih, v katere narežem zelje, saj je okus blažji. Manj poznano pa je, da ga ob kisanju lahko dodajamo zelju, posebej v letih, ko jesen zaznamujejo visoke temperature. Takrat zelje razvije premalo snovi, pomembne za fermentacijo, pri tem pa pomaga prav do 10 % naribanega ohrovta.
Razdalje sajenja sadik ohrovta so zelo odvisne od tega, kakšne glave si želimo. Lahko ga sadimo celo na 30 cm v vrsti in vsaj 40 cm med vrstami, vendar bomo pridelali majhne glavice; a to niti ni tako napačno, saj v gospodinjstvu take pridejo celo bolj prav. Lahko pa predvsem pozne sorte sadimo tudi na 70 x 70 cm in glave bodo potem zelo velike.
Dobri sosedje glavnatega ohrovta so blitva, fižol, krompir, solata, špinača, zelena, endivija, motovilec, sladki komarček, francoska špinača, bučke, hren, korenček, por, rabarbara, špargelj, med zelišči kumina, kamilice, abrašica, krebuljica, majaron, origano, meta, rožmarin, žajbelj, drobnjak, timijan, pelin in ožepek.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
