Razmišljate, da bi redili kokoši? Potem morate vedeti to
Vrtičkarji razmišljamo samooskrbno in imamo radi živali. Tako ste se zagotovo že pomislili, da bi gojili kokoši. Preverite, kaj je za to potrebno.
Zakaj se ljudje odločamo za rejo kokoši? Največkrat si želimo svežih jajc znanega izvora. Seveda bomo imeli nekoč na mizi tudi dobro kokošjo juho ali pečenega piščanca. Ne nazadnje ne smemo pozabiti niti na razvoj pozitivnega odnosa do živali, ki ga bomo z rejo domačih kokoši omogočili svojim otrokom.
PREBERITE TUDI:
Če bomo izbrali prosto rejo na vrtu, nam bodo kokoši zmanjšale vpliv škodljivcev, pognojile trato in gredice ter prezračile vrhnjo plast gredic.
Eden za deset
Recimo, da smo se odločili za rejo nekaj (od 5 do 10) kokoši in petelina. Ta bo, poleg oploditve jajc, zaslužen tudi za spodbujanje kokoši in vzbujanje občutka varnosti. Če ne nameravamo večati jate kokoši, bomo pač redno pobirali jajca ali pa kokošim preprečili gnezdenje. Za jato do 10 kokoši bo en petelin povsem zadoščal. A petelina ne potrebujemo, če je naš cilj samo pobiranje svežih jajc, saj kokoši nesejo tudi neoplojena jajca.
In koliko jajc sploh lahko pričakujemo? V najboljših razmerah reje bo nesnica znesla do 200 jajc prvo leto, nato vsako leto manj. Nese jih v serijah, torej nekaj dni ali celo tednov zapored, potem sledi krajši ali daljši odmor.
Paša je zakon
Kaj vse moramo zagotoviti za kokošim prijazno rejo? Če izhajamo iz pravil ekološke reje, je nujno, da kokošim omogočimo pašo. Tako bomo poenostavili tudi njihovo prehrano, saj jih ne bomo redili izključno s krmili (kot to počno na nekaterih kmetijah). Paša na domači trati (ki je seveda ne gnojimo s kemičnimi gnojili), sestavljena iz trav in različnih zeli, bo kokošim zagotovila vse, kar potrebujejo: zeleno krmo, meso (črvički, žuželke), kalcij, pesek. Dodamo jim še koruzo v zrnih, pšenico in ječmen, pa tudi ostanke naše kuhane hrane. Tudi ostanke domačih vrtnin ali prezrele plodove z naših gredic bodo z veseljem pospravile. Za oblikovanje jajčnih lupin jim dodajamo zdrobljene in posušene ostanke jajčnih lupin iz domače kuhinje.
Voda naj bo takšna, kot bi jo pili sami: čista in sveža. Nalijemo jo v napajalnik, nameščen v višini kokošjega hrbta in tako pritrjen, da ga ne bodo mogle prevrniti, ter redno čiščen. Četudi voda v njem ponoči zamrzne, nič zato, saj ponoči kokoši ne jedo niti ne pijejo. Zjutraj pa lahko dolijemo malce tople vode in stalimo ledeno skorjo v napajalniku.
Kje bodo kokoši ponoči?
Čez zimo bo ravno dovolj časa, da bomo razmislili o odločitvi, ali začnemo rediti nekaj kokoši na domačem vrtu in dvorišču. Poiskali bomo informacije, se pogovorili s kakim izkušenim rejcem in preverili, ali lahko kokošim zagotovimo vse, kar potrebujejo.
Najprej bomo določiti možnost, kje bodo prenočevale. Dokler jih človek ni udomačil, so divje kure spale na drevju in se skrivale v grmovju. Ta podatek nam pomaga razumeti, zakaj morajo kokoši imeti v kurniku grede, na katerih ponoči spijo. Grede naj bodo okroglega prereza, na njih naj ima vsaka kokoš kakih 20 cm prostora. Tla v kurniku morajo biti trdna in suha, saj bomo nanje nasuli nastilj (oblance, žaganje, slama) in ga redno menjavali. Pomisliti moramo tudi na način, kako bomo kurnik odpirali in zapirali ter tako preprečili vdor plenilcev ponoči.
Premični domek je varen
Reja na prostem ponuja več možnosti. Na deželi je navadno več prostora, da se kokoši razkropijo po dvorišču ali domačem travniku, vendar bodo pri tem lahko postale žrtev katere od ujed, morda celo lisice. Idealna rešitev je postavitev premične kletke, sestavljene iz lesenega ali aluminijastega ogrodja, prek katerega je napeta mreža. Če je taka kletka opremljena s parom manjših koles, jo bomo zlahka prestavljali po travniku ali dvorišču vsak drugi ali tretji dan. Tako bodo kokoši lahko pobrale vse hranilne snovi in pustile le manjšo količino svojih kurjekov. Te lahko na dvorišču pograbimo, na trati pa so dobrodošlo gnojilo.
Takih premičnih kurnikov je toliko oblik in možnosti, kolikor je njihovih avtorjev oziroma mojstrov, ki so jih izdelali. Lahko vključujejo tudi manjši prostor za prenočevanje kokoši, z napajalnikom in krmilnikom, a taki dodatki povečujejo premično varianto. S tem postaja vse težja in zahteva nove rešitve za premik po vrtu, dvorišču ali travniku.
Preprostejša je možnost, da del vrta ali trate ogradimo s premično mrežo, ki jo lahko priključimo tudi na električnega pastirja. Tako mrežo je lažje prestavljati, ko je površina popasena. Žal pa ta mreža ne varuje pred napadalci iz zraka. Te bo ustavila le mreža nad kokošmi, kar pa spet pomeni trdno ogrodje.
Posamični kokoši moramo ponuditi približno štiri kvadratne metre trate, ki jo bo popasla v dveh do treh dneh – če bi jo dolgo pustili na takšni omejeni površini, bi jo sčasoma popasla do golega.
Poleg paše in varnosti moramo kokošim ponuditi še peščeno kopel. Rade se kopajo v pesku, saj se z njim čistijo. Na prostem jih napadajo različni zajedavci. Pesek lahko nasujemo v večjo banjico in bodo zadovoljne.
Kam gremo po piščančke?
Pred začetkom pomladi smo premislili, kaj vse bomo lahko ponudili kokošim, zato je takrat pravi čas, da jih kupimo. Svetujemo, da obiščete pedagoško-raziskovalni center za perutninarstvo v Grobljah pri Domžalah, kjer prodajajo piščance vseh štirih slovenskih pasem: avtohtone štajerske kokoši in treh slovenskih tradicionalnih pasem – slovenske grahaste kokoši, slovenske rjave kokoši in slovenske srebrne kokoši. Seveda so na voljo tudi druge možnosti nakupa po Sloveniji. Kokoši tradicionalnih pasem, ki so v resnici križanke tujega izvora, s trgovskim imenom prelux, se ne razlikujejo bistveno po svojih lastnostnih.
Gostota, svetloba, toplota in vlaga
Ekološka reja prepoveduje rejo v kletkah, saj morajo biti za ekološko rejo izpolnjene vedenjske potrebe živali. Pri zagotavljanju prostora za prenočevanje moramo upoštevati maksimalno število kokoši na kvadratni meter – šest. Pomembna je tudi svetloba, brez katere kokoši ne nesejo. Potrebujejo vsaj 14 oz. največ 16 ur svetlobe, torej jim moramo pozimi (ko je krajši dan) zagotoviti še umetno svetlobo. Najboljšo prirejo jajc bomo zagotovili, če jim bomo v zaprtem prostoru omogočili temperaturo zraka med 15 in 20 °C in od 50 do 70 % zračne vlage.
Dodam lahko samo še to: nikar ne seštevajte stroškov take reje in jih ne delite s številom jajc. Tu se račun ne izide, saj vemo, da imajo jajca naših kokoši z domačega vrta boljši okus kot vsa kupljena jajca!
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
