Šimen Zupančič

Kakšen zrak dihamo v naši državi zadnja leta?

Dihamo slab zrak. Slovenija ima smolo, da ima kar 461 tisoč lastnikov gozdov s povprečno površino 2,5 ha, kar je posledica tudi osamosvojitvene denacionalizacije. Avstrija jih ima denimo le dobrih 66 tisoč. Lastniki gozdov imajo drva in se jim zdi normalno, da se ogrevajo z lesom. Ker je Slovenija orografsko zelo razgibana, je večina naselij v dolinah, kjer v zimskih mesecih, ko je ogrevalna sezona, prihaja do inverzije. Takrat vsa onesnaženost ostane v kotlinah. Ne le v večjih mestih, onesnažen zrak dihajo tudi prebivalci v manjših krajih. Slovenija je tranzitna dežela, zato tovornjakarski promet prispeva pomemben delež onesnaževanja. Ob slabo razvitem javnem potniškem prometu pa ima tudi individualni promet velik vpliv na slabo kakovost zraka, predvsem v neprevetrenih dolinah.

Je Sarajevo res med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu?

Ker Sarajevo leži v kotlini, ki je pozidana z visokimi zgradbami, se umazan zrak v času inverzije zadržuje dalj časa, ker ni naravnega dolinskega premikanja zraka. Tako se bosanska prestolnica redno pojavlja na visokih mestih najbolj onesnaženih mest na svetu, včasih tudi na prvem mestu pred Dhako, Delhijem ali Lahorejem. Ampak včasih tudi Ljubljana zaseda visoka mesta, pa Maribor in Murska Sobota tudi, pa zasavska mesta ...

Poudarjate, da rešitev ni v zeleni energiji, ampak v manjši porabi energije. Kritični ste do trajnostnih projektov, v katerih gre pogosto za »greenwashing« oziroma ustvarjanje dobička s prijaznim obrazom do okolja.

Termin zelena energija se je pojavil kot nasprotje energije iz premogovnih, plinskih in jedrskih termoelektrarn. Zelena energija naj bi bila iz obnovljivih virov, trajnostna in naj ne bi obremenjevala naravnega okolja. Sem spadajo vetrne, hidro-, sončne, geotermalne elektrarne. Žal je vsaka od teh odvisna od naravnih danosti, vetrne zahtevajo stalen močan laminarni tok vetra, sončne dovolj sončnih dni, hidroelektrarne pa strme vodotoke z veliko potencialno energijo. V Sloveniji zaradi hribovitega terena vetrovne razmere niso ugodne, zaradi majhne potencialne energije naših rek in vodotokov so potrebna akumulacijska zajetja, ki pa okolju in biotopom naredijo več škode kot koristi. Zato je še najbolj sprejemljiva energija iz sončnih elektrarn, potenciala je v Sloveniji dovolj. Seveda tudi ta energija ni trajnostna, saj imajo sončni zbiralniki proizvodne slabosti, rok trajanja in slej ko prej postanejo odpadki. Tako da je resnična zelena energija tista, ki je ne uporabimo. Zmanjšati moramo torej porabo, rezerv je zelo veliko.

Robert Balen/MPA

Kakšni so učinki elektrifikacije prometa na okolje?

So daleč pod pričakovanimi, saj so vse prepustili prostemu trgu, ki je postavil mrežo nekompatibilnih polnilnic z visoko ceno električne energije, trg ni omogočil domačega poceni polnjenja električnih vozil v urbanih večstanovanjskih zgradbah, trg ne more zagotoviti dovolj okolju prijaznejše energije, trg ne more zagotoviti dovolj cenovno ugodnih električnih vozil, zato prihajajo iz vzhoda ali zahoda s kontejnerskimi ladjami, ki so pravzaprav male termoelektrarne na morju. Prosti trg nikoli ne bo rešil okoljskih vprašanj. Električna vozila lokalno vplivajo na izboljšanje zraka, globalni prispevek pa je odvisen od vira električne energije. Več kot tretjino svetovne električne proizvodnje še vedno zagotavljajo premogovne termoelektrarne, približno 10 odstotkov pa prispevajo nuklearke.

Toda tudi vi vozite električno vozilo.

Ja, z ženo sva se preselila iz večje energetsko potratne hiše v manjšo pasivno z osemkilovatno sončno elektrarno, ki zagotavlja dovolj energije za vse električne porabnike, ogrevanje in 35 tisoč kilometrov vožnje na elektriko. Ker je vožnja zastonj, se višja cena vozila kmalu povrne. Žal takšna srečna kombinacija ni prav pogosta, ljudje radi živijo v mestih, radi imajo velike hiše, pa velika vozila, prav tako radi zakurijo v kaminih. Poleg tega vsaj 300 tisoč Slovencev živi pod pragom revščine, za katere je ekologija luksuz.

Različni vlagatelji vidijo priložnost v postavitvi vetrnih elektrarn. Na različnih koncih Slovenije so doživeli velik odpor civilnih iniciativ. Upravičeno?

Seveda. Vetrovne razmere za vetrne elektrarne so v Sloveniji neugodne. Da bi se izognili turbulentnemu vetru, ki nastane, ko piha prek hribov, morajo vetrnice postaviti na zelo visoke stebre. Poleg ekoloških pomislekov, onesnaženja vodotokov, izgradnje infrastrukture in nerešenih načinov razgradnje je v Sloveniji dodaten problem gosta poseljenost. Težko je najti lokacije, ki ne vplivajo na kakovost življenja ljudi. Uničenje kakovostne naravne in kulturne krajine za nepomemben električni vir je resnično strel v koleno.

Slovenija

Renata Salecl: Mafija in politične oblasti so bile vedno zelo prepletene

Vlada je pred kratkim sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za umestitev nove jedrske elektrarne v Krškem. Potrebujemo še eno nuklearko?

Državljani republike Slovenije ne potrebujemo še ene nuklearke, potrebujejo jo trgovci z električno energijo, gradbena podjetja, ki si obetajo velike zaslužke pri izgradnji, in lokalna skupnost, ki si obeta odškodnine. Poleg vseh realnih pomislekov glede JEK2, od odvisnosti od uvoženega goriva, gradnje na potresno nevarnem območju, pa strateške prednosti za morebitne agresorje, je največji problem cena in kdo jo bo plačal. Z 10 milijard pred dobrega pol leta je cena narasla na 15 do 25 milijard in bo do izgradnje gotovo še precej višja. Že zdaj država Slovenija brez oboroževalnih milijard in JEK2 porabi več, kot ustvari, in se zato zadolžuje. Vse skupaj do neba smrdi po moderni kolonizaciji Slovenije in totalne razprodaje tudi naravnih virov. Od neodvisne, samostojne Slovenije lahko ostanejo samo besede. Kolonizacija s krediti je razširjen in učinkovit sistem imperialističnih držav.

Celoten intervju preberite v reviji Obrazi  03/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.