Osebni arhiv

Ženska, zvesta svoji intuiciji, ki verjame v vesolje in višji namen, išče znanje in želi razumeti ter stoji za svojimi besedami in dejanji. Tako se je pred letom dni opisala svojim prijateljem na Facebooku molekularna biologinja dr. Tina Prodnik. »Nisem moje diplome, certifikati ali doktorat … Zame ima čutenje enako vrednost kot razum.« Napisala je knjigo o celostnem pristopu k zdravju za dolgo in izpolnjeno življenje, polno energije. »Leta so lahko samo številka – skrb za zdravje in dobro počutje pa je v naših rokah.«

Domača lekarna

Mini vrtiček: zdravje z okenske police

Med odraščanjem na podeželju je dozorela njena želja pomagati ljudem, da bi razumeli, kako pomembno je zavedanje o telesu, ki deluje celostno. Verjame, da je ključ do dolgoživosti v preventivi. Povezuje se na mednarodnih ravneh, a svoje znanje podarja doma, na slovenskih tleh. »To je moj prispevek k družbi. Živimo dlje, vendar pa ni nujno, da smo dlje tudi zdravi.« Povprečna življenjska doba v Sloveniji je okoli 82 let, kar je, kot piše v knjigi, šest let več kot leta 2000, vendar se število let brez kroničnih bolezni ni povečalo. Zapiše, da so glavni vzroki srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, rak in demenca, ki so vse bolj razširjeni in močno poslabšujejo kakovost življenja.

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Osebni arhiv

Hrana, temelj zdravja

Da nam škodijo stres, nepravilna prehrana in premalo spanca, sicer vemo, a zakaj se kljub temu še vedno v večini primerov ne menimo za preventivo? Nekateri so »stari« že pri petdesetih, drugi pa se počutijo vitalne še pri sedemdesetih ali celo osemdesetih. Prodnikova pravi, da je dobra novica ta, da lahko s spremembo življenjskega sloga in prehrane poskrbimo za vitalno dolgoživost.

Zakaj torej še vedno delamo stvari po starem, se oklepamo škodljivih prepričanj in odvisnosti, čeprav poznamo rešitve? 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana