Slovenija, dežela zaposlenih revežev

V tej državi se z zdajšnjo minimalno plačo ne da normalno preživeti. Za nekoga, ki dela vsaj osem ur na dan, je 613 evrov s plačilnega lista sramotna številka. Verjetno se s tem strinja večina Slovencev. Ali pač ne? Vladna stran vedno znova odgovarja, da je dvig minimalne plače stvar socialnega dialoga, ta pa se vedno znova konča z odkimavanjem delodajalcev . Zahteve po dvigu minimalne plače so torej nerealne. Je to tako težko razumeti? Zmanjšajte pričakovanja, ljudje, ali pa še skromneje životarite.

Pomembna zmaga tudi za deložirane?

Ustavitev rušenja črnih gradenj

Moška gripa, vseh pravih dedcev grob

Uganka, zavita v mokro brisačo

Bolj kot vojne in bolezni nas ogroža podivjano vreme

Prizori pustošenja, ki jih za seboj pušča podivjano vreme, so čedalje pogostejši in se ne dogajajo samo drugod, ampak tudi pri nas, pretreseni pričevalci so naši ljudje in slabo plačani neprespani gasilci protestirajo proti naši vladi. Že nekaj časa je jasno, da je z vremenom čedalje slabše in da nebeški bes udarja tudi v krajih, ki neurij, poplav, vetrolomov, žleda in suše skoraj niso poznali. Med zadnjimi neurji so bili številni prebivalci odrezani od sveta, na Jezerskem so se zatekli v šolo, in najbrž ni daleč čas, ko bodo potrebne evakuacije tako kot na Portugalskem ali v Kaliforniji, kjer stotisoči bežijo pred požari z najnujnejšim v kovčku.

Z njim bi šla konje krast*

Rosvita Pesek in Mitja Ferenc

Dokler bom jaz, bo tudi Stalin!

Prav zdaj mineva sto let od začetka oktobrske revolucije, ki se je po pravoslavnem koledarju začela novembra. V Rusiji se obletnice skorajda niso »spomnili«, za kar je v veliki meri zaslužna Stalinova krvoločnost, čeprav raziskovalci dvomijo, da so se vsi zločini zgodili po njegovem ukazu, sam celo naj ne bi nikogar ubil z lastnimi rokami. Je pa vsekakor omogočil, da je ta ogromna država desetletja trepetala v grozi in pomanjkanju. O Stalinovem intimnem življenju je znanega le malo in še manj bi bilo, če Nikolaj Vlasik, njegova »deklica za vse«, ne bi napisal spominov, ki odstirajo nekaj koprene z življenja enega najhujših sodobnih tiranov. Vlasik je bil 25 let njegova senca.

Kmetje pa v smeh in jok

Nedavna izjava dr. Janeza Posedija, generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, močno odmeva v javnosti. Potem ko je Slovenija v Bruslju pohlevno privolila v podaljšanje dovoljenja za kancerogeni glifosat, je kmetijsko ministrstvo doma krenilo v medijsko ofenzivo, češ da bodo glifosat vseeno omejili, tako rekoč prepovedali, sredstva za zatiranje plevela bodo v prodaji samo še v majhnih stekleničkah, v kmetijstvo pa se, tako Posedi, vrača motika. Le kaj porečejo na to kmetje, ki že zdaj obupujejo nad brezizhodnim položajem, v katerega jih potiskajo astronomske trgovske marže in poplava cenene hrane iz uvoza? A resnica je še hujša …

Več kot 4000 otrok brez preživnine

Država pa samo gleda, kje bi nam kaj vzela ...

Pretepanje žene je enako kaznivo kot napačno parkiranje

Nasilje nad ženskami pri sosedih

Ogrevanje, ena večjih stisk danes

Kdo bo poskrbel za ogrevanje socialno šibkih družin?

Črna princesa na britanskem dvoru?

Britance vznemirja Harryjeva nevesta

O supervulkanih tudi vulkanologi le šepetajo

Bolje enkrat zaman pakirati kovčke kot enkrat premalo

Ne koljemo ovc ob polni luni

Kaj je prostozidarstvo in kdo so prostozidarji

Na kaj se moramo pripraviti?

Predsednik Borut Pahor je v enem od predvolilnih soočenj izjavil, da nas čakajo zahtevni časi in da bomo zatorej potrebovali sposobnega in izkušenega voditelja. Čeprav smo ga prosili za podrobno razlago, je v enem tednu nismo dobili, so pa namesto njega o njegovi izjavi, prihodnosti in hudih časih tako v svetu kot v Sloveniji razmišljali naši sogovorniki.

Na obisku pri laboratorijskih miškah

V kleteh Grobeljskega dvora, kjer ima prostore Oddelek za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete, že od leta 1978 vzrejajo laboratorijske miške. V obokanih prostorih, kjer bi kaj lahko bile vinske kleti, je vse čisto, tako čisto, da si morate ob obisku natakniti kombinezon, čepico, obujke za čevlje, rokavice, masko na obraz, in če imate doma za hišnega ljubljenčka glodavca, vas Katja Skulj, veterinarka, ki je oskrbnica mišk, križem pogleda in zažuga: »Naših mišk se ne boste dotikali.« V resnici je tako, da študenti, ki imajo doma hrčke in morske prašičke, sploh ne morejo delati v mišjem laboratoriju. »Naše živali moramo zaščititi pred boleznimi divjih ali hišnih glodavcev,« je razložila Katja.

Angeli s polomljenimi krili

Kitajske težave s perilom

Bo močnih potresov več?

Ameriška geologa Roger Bilham in Rebecca Bendick, ki sta raziskovala povezavo med rotacijo Zemlje in potresi, napovedujeta, da bi se zaradi upočasnjene rotacije prihodnje leto lahko zelo povečalo število močnejših potresov. Glede na pogostost potresov v preteklih letih pa domnevata, da naj bi bila bolj na udaru območja v bližini ekvatorja. Petra Jamšek Rupnik, strokovnjakinja za potresno geologijo na Geološkem zavodu Slovenije, je odločna, da so strokovnjaki zadržani do napovedovanja potresov. »Številne raziskave o tem so bile doslej neuspešne,« pravi ter dodaja, da je zgoraj opisana samo še ena od idej za napovedovanje potresov, ki jo bo treba še precej raziskati, da bi jo dokazali.

Ženska leta 2017 je Mirela Čorić

Letošnji častni naziv ženske leta so bralke in bralci revije Zarja dodelili Mireli Čorić, ki je s svojimi pogumnimi in človekoljubnimi dejanji prepričala celo Slovenijo.

To si ti, mami!

Zdaj gotovo že veste, letošnja Zarjina ženska leta je Mirela Čorić, policistka, prijateljica, dobra soseda in mama, ki vrže tudi vrata s tečajev, če je treba komu pomagati. Ne veste pa tega, o tem mediji niso poročali, da sta takoj po tem, ko so jo razglasili za zmagovalko, ko je dvorana ravno zajemala sapo, v tišini dva dobcena glaska navdušeno zacvilila, mami, to si ti! In v njeni loži sta radostno zasijala dva zelo srečna majhna sončka, njena sinova, ki sta bila videti še bolj ponosna kot mama.

Na obisku pri laboratorijskih miškah

Lepota temelji na psihologiji in ne na kirurgiji

Legendarna Bernarda Marovt je v modnem svetu dosegla, kar se je doseči dalo, in se dodobra prekalila v tujini, kjer je še vedno iskan modni obraz. V desetletjih vladanja na modnih brveh si je pridobila dragocene izkušnje in znanje, ki pa jih ne čuva ljubosumno zase, temveč jih rada razdaja drugim. »Ženske so se znašle v primežu preštevilnih obveznosti, zato jim zmanjkuje časa zase, za svojo dušo, od koder nato črpajo energijo za druge. S svojo DonnAkademy, ki deluje tudi v tujini, sem jim hotela olajšati iskanje samih sebe in jim z vrhunskimi strokovnjaki pomagati pri skrbi zase,« pravi legendarna manekenka, za katero se zdi, da ji čas ne pride do živega. Pred kratkim so na posebni slovesnosti udeleženkam njene druge akademije podelili priznanja.

Beseda nemogoče ne obstaja

Zoran Dernovšek z RENS-om ozdravlja težke bolezni

Mogoče pa enkrat to ne bo več čudno

Glasba brez meja. In besede Gregorja Strniše. Čez tisoč let, ko naju več ne bo ... In mnoge druge skupaj stkane že davno, ki so zaživele na odru Slovenskega mladinskega gledališča. Prepletle so dva svetova. Svet ljudi s posebnimi potrebami s svetom tistih, ki mislimo, da »smo normalni«. Doživetje stika z ljudmi, ki imajo kakršnokoli motnjo v duševnem razvoju, nam, ki smo brez diagnoze, a s številnimi motnjami, odpira vrata prav tja noter, v srčiko.

To bo zgodba s srečnim koncem

Po sledeh našega članka o družini Rajk

Princeska v krempljih kulta

Nxivm, kult norega genija?