Je torej res, da se rotacija Zemlje (dnevno vrtenje okoli osi) upočasnjuje in kaj to sploh pomeni?
Rotacija Zemlje se spreminja, tako dolgoročno kot tudi v krajših časovnih intervalih. Hitrejša rotacija pomeni skrajšanje dneva, počasnejša pa obratno – dan se podaljšuje. Zemlja ima svojo dinamiko in življenjsko dobo, ki pa se v nasprotju s človeško zgodovino ne meri v letih in tisočletjih, temveč v milijonih in milijardah let. V zadnjih 600 milijonih let naj bi se zaradi upočasnjevanja rotacije dan na Zemlji podaljšal z 21 na 24 ur. Na manjše spremembe v hitrosti rotacije v sedanjosti lahko vplivajo tudi zelo močni potresi. Znano je recimo, da se je ob potresu v Indijskem oceanu leta 2004, katerega magnituda je bila 9,1–9,3, hitrost rotacije povečala in s tem dan skrajšal za 2,7 mikrosekunde. Razlike v spremembi hitrosti rotacije, ki jih danes beležimo, so res minimalne in na naša življenja tako rekoč nimajo vpliva.
Je mogoča povezava med rotacijo zemlje in potresi?
Medtem ko je znan vpliv močnih potresov na spremembe hitrosti in nagiba osi rotacije, je ideja o vplivu hitrosti rotacije na številnejše pojavljanje močnih potresov nova. Avtorja ideje, ameriška raziskovalca Bilham in Bendick, v svojem članku poročata, da sta našla povezavo med obdobji upočasnjene rotacije, ko je bila dan krajši za nekaj milisekund, in obdobji, ko so bili močni potresi z magnitudami nad 7 pogostejši za 20–30 odstotkov, kar naj bi se pojavljalo vsakih nekaj desetletij. Ujemanje obdobij upočasnjene rotacije z obdobji intenzivnega pojavljanja močnih potresov naj bi se od leta 1900 dalje zgodilo petkrat. Poleg tega naj bi se upočasnjevanje rotacije zgodilo od 5 do 6 let pred povečano potresno aktivnostjo, kar bi lahko po mnenju avtorjev izkoristili za napovedovanje potresov. Ideja je sicer šele na ravni teorije in treba bi jo bilo dokazati, preden se jo za napovedovanje potresne aktivnosti uporabi. Med strokovno javnostjo so mnenja deljena tako o tem, ali povezava res obstaja, kot tudi o tem, ali je povezava vzročno-posledična ali naključna. Znanstveniki trenutno ne znajo pojasniti, zakaj naj bi upočasnjevanje rotacije sprožalo potrese. Vsekakor je treba narediti več raziskav, da se ideja ameriških raziskovalcev potrdi ali ovrže.
Bi bil zgoraj opisani primer lahko model za napovedovanje potresov v prihodnosti?
Morda, vendar smo znanstveniki večinoma zadržani do napovedovanja potresov, saj številne raziskave tega doslej niso bile uspešne. Ideja ameriških raziskovalcev se pridružuje množici drugih idej za napovedovanje potresov. Do morebitnega razvoja v model za napovedovanje potresov je še dolga pot. Z razvojem znanosti ostaja tudi možnost, da bodo potresi nekoč postali natančneje napovedljivi.
Je potrese sploh mogoče napovedati?
Potrese lahko le približno napovemo, če vemo, kje in kako pogosto so se pojavljali v preteklosti, saj lahko na podlagi tega sklepamo, kako pogosti bodo tam v prihodnosti. Izdelamo lahko oceno verjetnosti potresne nevarnosti. Pri tem je ključnega pomena poznavanje, kateri prelomi so potresni viri in kakšna je njihova potresna zgodovina. Do teh podatkov pridemo na podlagi geoloških in seizmoloških raziskav. Žal ima taka napoved lahko velik časovni razpon in je zato v praksi precej manj uporabna, kot bi si želeli. Če na primer lahko napovemo, da se bo z neko verjetnostjo potres določene magnitude na nekem območju zgodil v naslednjih sto letih, lahko to informacijo uporabimo za grajenje potresno odpornih stavb in izobraževanje ljudi za ustrezno ravnanje v primeru potresa, ne moremo pa je uporabiti za umik prebivalcev na varno. Možnost natančnejših napovedi pojavljanja potresov je mamljiva, zato obstaja nešteto poskusov napovedovanja na podlagi emisij plinov, obnašanja živali, elektromagnetnih anomalij in vzorcev pojavljanja potresov. Doslej se nobena od metod še ni izkazala za zanesljivo in uporabno za natančno napoved potresa.
Kdaj lahko na Zemlji pričakujemo intenzivnejšo potresno dejavnost?
Variacije potresne dejavnosti so lahko vezane na spremembe intenzivnosti regionalnih tektonskih procesov, povezanih s premikanjem litosferskih plošč, ali na potresne cikle posameznih prelomov. V prvem primeru gre za spremembe, ki jih lahko pričakujemo na nekaj milijonov let, zato je malo verjetno, da bomo take spremembe doživeli. Pri potresnem ciklu pa gre za to, da se napetost na določenem prelomu dlje nabira, preden se hipoma sproži premik na prelomu, ob čemer pride do potresa. Ob glavnem potresu se lahko sprožijo tudi predhodni potresi in popotresni sunki. Obdobje takšnega potresnega zaporedja lahko traja nekaj let, obdobje mirovanja med dvema potresnima zaporedjema pa lahko traja nekaj sto ali nekaj tisoč let. Večji potres lahko spremeni napetost na sosednjih prelomih in s tem vpliva na njihov potresni cikel. Mogoč je tudi učinek domin, ko zaporedoma nastane več močnih potresov na prizadetem območju. Nastanka takega zaporedja pa ni mogoče napovedati.
Bo prihodnje leto torej res zelo potresno ali je to pač le ena od teorij?
Morda bi na to vprašanje lahko odgovorili vedeževalci. Znanost še ni na tej stopnji, da bi lahko na taka vprašanja odgovorila z gotovostjo. Za potrese velja, da se pojavljajo časovno naključno. Napovemo lahko približno pogostost pojavljanja na nekem dobro geološko raziskanem območju. Trenutno je povezava med rotacijo in potresi le teorija. Upamo, da njihova napoved za naslednje leto ne velja.
CITAT: »Trenutno je povezava med rotacijo in potresi le teorija. Upamo, da njihova napoved za naslednje leto ne velja.«
