Zima je že pokazala ostre zobe. Kako se bodo to zimo grele družine, ki jim zmanjka denarja že za hrano? Kdo bo poskrbel zanje? Na ministrstvu za infrastrukturo že od leta 2014 leži lep kupček denarja za energetsko obnovo hiš in stanovanj tistih, ki tega finančno ne zmorejo. Nerazdeljen. Karitas in Rdeči križ gasita požar, ne moreta pa ogreti mrzlih domov vseh revnih ljudi.
Anito Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste Polje in Sašo Eržen s Karitasa smo poprosili za dostop do nekaterih družin, ki jih bosta ogrozila zima in mraz. Pogovarjali smo se z ljudmi, ki trepetajo pred tem, kaj jim bodo prinesli letošnji zimski meseci. Njihove zgodbe so vse po vrsti žalostne in tragične, kakšen žarek upanja jim pomeni le pomoč, ki jo priskrbi Anita, paket hrane z Rdečega križa ali Karitasa in kakšna prijateljska ali sosedska pomoč pri pripravi drv. Prosili so nas, naj njihovih pravih imen in priimkov ne objavimo, saj njihovi otroci zelo težko prenesejo izpostavljenost in posmeh okolice.
Od vsepovsod piha. Jožica iz okolice Ljubljane ima dva otroka. Starejši sin ni zaposlen, ker se je odločil, da bo končal šolo, a jo mora zdaj plačevati. Delo išče na študentskem servisu, hči je še srednješolka. Jožica dela v trgovini, a denarja za vse tri konec meseca vedno zmanjka, včasih tudi za hrano, za položnice pa sploh, čeprav kupuje najcenejše, znižane izdelke. Pomagajo jim Rdeči križ, Karitas in ZPM Moste Polje s paketi s hrano. Njihova hiša je stara, iz leta 1900, zidovi so razpokani, okna razmajana, toplota uhaja iz nje. Denarja za obnovo nimajo, samo malo »flikajo« z majhnimi popravili. Drva so jim pomagali zvleči iz gozda in pripraviti prijatelji. So sicer bolj veje, ki ne dajo kaj dosti toplote, a nekaj je že.
Dva električna radiatorja. Družina iz Dragomera bo zimo preživela zgolj ob dveh električnih radiatorjih v dvosobnem stanovanju. En radiator imajo v spalnici, drugega, na koleščkih, pa premikajo tja, kjer ga najbolj potrebujejo, v kuhinjo, kopalnico ... Gospa, recimo ji Sonja, pravi, da manjši radiator porabi ogromno elektrike. V stanovanju živijo štirje, Sonja, njen partner in dva otroka, stara 10 in 14 let. Sonja je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, partner pa za svoje delo prejema minimalno plačo. Grozi jima deložacija. Iščejo najemniško stanovanje.
Če je za drva, zmanjka za elektriko. Irena se je pred dvema letoma preselila v družinski vikend na Janče. Je samohranilka, hči je stara 20 mesecev. Ogrevata se z drvmi, imata peč in štedilnik na drva. V vikendu je tudi centralna kurjava, a si ne moreta privoščiti nakupa kurilnega olja. Dobiva socialno pomoč, je tudi prostovoljka. Nekaj hrane pridela na vrtu. Nimata pitne vode, treba je ponjo k studencu ali jo naročiti pri gasilcih, nekaj se je nabere s kapnico. Ker je zaprosila za enkratno pomoč za nakup drv, ni dobila pomoči za poplačilo poračuna za elektriko. Streha zamaka, dimnik se je rahlo porušil, denarja za obnovo hiše ni.
Skozi zid piha. Na Kozjanskem živita zakonca, ki prejemata socialno pomoč. Imata tri otroke, stare 9, 12 in 15 let. Jože je bil dober delavec, rad je delal, a je zbolel, dobil je pljučnega raka. Živijo v hiši, ki je stara 45 let, neizolirana, brez fasade. »Skozi zid piha,« pravi gospodar. Poleti jim je uspelo zamenjati stara okna z novimi. Za 150 evrov je nekdo pripeljal Jožetu samo meter drv. »Prinesel me je naokoli,« potoži. Tudi hladilnika niso imeli, tako da niso mogli kupiti hrane za več dni, zdaj jim je starega podaril Jožetov oče. Vprašam ga, ali jima kaj pomagajo dobri sosedje. »Imamo bolj malo stikov s sosedi, niso nas najbolje sprejeli, saj mislijo, da nočem delati, a jaz bi rad delal, pa ne morem,« pove. »Z ženo poskrbiva vsaj za to, da otroci niso lačni.«
Karitas pomaga tisoč ljudem. Saša Eržen nam je povedala, da Karitas na leto pri nakupu kurjave pomaga okoli tisoč ljudem. »Večinoma se povpraševanje začne konec poletja in zgodaj jeseni (za drva in olje), položnice za plin pa posebej narastejo ob koncu kurilne sezone, ko ljudje dobijo poračune za nazaj. Pri prosilcih so prevladujoč razlog za stisko težje, dolgotrajnejše oblike bolezni oziroma invalidnost, povezana s starostjo, in posledično nižji dohodki (so upokojeni ali pred upokojitvijo in brez zaposlitve), stiska izhaja iz enostarševstva (ločitev ali izguba partnerja), v težavah so tudi družine z eno zaposlitvijo ali pa če se soočajo z odplačilom kreditov. Stiska pri nakupu kurjave je povezana v glavnem tudi s slabšimi bivanjski razmerami (v smislu neizoliranih ali slabo izoliranih prostorov), zaradi katerih porabijo več kurjave, kot bi je sicer. Za drva in energente v največji meri prosijo starejši in posamezniki, tem je najteže. Glavna razlika je seveda v tem, da moraš za drva ali olje plačati veliko takoj, ponavadi v enem kosu, drugo ogrevanje se nekako le razporedi med več mesecev. Ogrevanje je vsekakor ena večjih stisk ljudi danes, posebej kjer so velike stavbe, stare, slabo izolirane, slaba okna in kjer so ljudje v prevelikih prostorih ali hišah povsem sami.«
Celoten članek si preberite v 49. številki revije Zarja. (5. dec. 2017)
