Preverili smo, kje in v kakšnem številu so že in še bodo odpuščali ter kakšne ukrepe pripravljajo na pristojnih ministrstvih za gospodarstvo in delo, da bi se izognili nadaljnjim množičnim odpuščanjem oz. da bi omejili njegove posledice.
Mahle
Sredi oktobra je presenetila vest, da namerava šempetrsko podjetje Mahle, kjer proizvajajo sestavne dele za avtomobilsko industrijo, v prihodnjem letu odpustiti več kot 600 zaposlenih, torej približno tretjino delavcev. V sklopu t. i. »optimizacije organizacijske strukture« bodo zaradi selitve proizvodnje alternatorjev v Bosno in Hercegovino ukinili 340 delovnih mest, po selitvi proizvodnje e-kompresorjev na Madžarsko pa bo brez dela ostalo še 270 zaposlenih. Že marca pa so v podjetju, ki je del istoimenskega nemškega koncerna, za letošnje leto napovedali postopno ukinitev 170 delovnih mest. Proizvodni program zaganjalnikov namreč selijo v Bosno in Hercegovino, v Aleksandrovac. »Zaradi šibkega povpraševanja na avtomobilskem trgu v Evropi je družba Mahle prisiljena sprejeti ukrepe, da se prilagodi trenutnim tržnim razmeram in zagotovi prihodnjo konkurenčnost,« so v izjavi za javnost sporočili iz nekdanje Letrike.
Zaradi napovedanih odpuščanj v Mahleju je zaskrbljenost izrazil premier Robert Golob, podjetje pa je prejšnji mesec obiskal tudi gospodarski minister Matjaž Han, vendar predlogov konkretnih ukrepov po besedah predsednice sveta delavcev Mojce Plešnar niso dobili.
Mariborska livarna Maribor
Konec avgusta je stekel stečaj Mariborske livarne Maribor (MLM). Državna livarna se je vse od osamosvojitve soočala z likvidnostnimi težavami, na koncu pa je zaradi pravil Evropske unije, ki so stoodstotnemu lastniku, Slovenskemu državnemu holdingu, preprečevala dodatno, v tem primeru nedovoljeno državno finančno pomoč, ostala na čistini. V zadnjih treh letih je družba ustvarila več kot 10 milijonov evrov izgube. V reševanje MLM se je vključila tudi mariborska občina, ki pa je zavrnila ponudbo, da družbo odkupi za en evro, zanimanje za nakup pa je usahnilo tudi pri drugih interesentih. 308 zaposlenih je septembra dobilo odpovedi, približno 150 delavcev pa je nato dobilo pogodbe za določen čas, da do konca novembra dokončajo dogovorjene posle za nemški Vibracoustic, pri katerem so privolili v višjo ceno naročil.
Kot so poročali v informativni oddaji Svet na Kanalu A, je družba MLM pod stečajno upraviteljico Katarino Benedik sicer začela poslovati pozitivno, pridobili pa so nove naročnike, med katerimi so Audi, Miele in Volvo. Prihodki od naročil se bodo stekli v stečajno maso, iz katere bodo poplačali dolgove.
Unior
Minuli mesec je podjetje Unior napovedalo, da bo do konca leta ukinilo proizvodnjo v obratu v Starem trgu ob Kolpi, kjer izdelujejo različna orodja, in jo preselilo v Zreče. V Uniorju so kot razlog za zaprtje obrata, kjer je zaposlenih 29 ljudi, navedli večletno nerentabilnost in oddaljenost od glavne tovarne. Okoli deset delavcev naj bi se upokojilo, ostali bodo odpuščeni. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije upajo, da bodo delo našli v drugih podjetjih v Črnomlju in okolici. Vendar pa to niso edina odpuščanja, ki jih bodo izvedli v Uniorju. Finančno in poslovno prestrukturiranje podjetja, ki ga je sprejel nadzorni svet, namreč obsega dodatno zmanjšanje števila zaposlenih – po neuradnih informacijah časnika Delo – za 200. V podjetju se sedaj z zaposlenimi, ki izpolnjujejo pogoje, pogovarjajo o upokojevanju, večinoma pa tudi več ne podaljšujejo pogodb za določen čas. Unior, ki sicer zaposluje nekaj več kot 1.500 ljudi, bo letošnje leto sklenil z večmilijonsko izgubo; v prvem polletju je znašala 1,2 milijona evrov, medtem ko so lani v enakem obdobju zabeležili 1,7 milijona evrov čistega dobička. »Zaradi zaostrenih razmer na trgu smo v družbi UNIOR d.d. prisiljeni sprejeti vrsto nujnih varčevalnih in optimizacijskih ukrepov,« so sporočili iz podjetja in pojasnili, da je del teh ukrepov tudi omenjeno zmanjševanje števila zaposlenih, ki pa da poteka »z največjo mero socialne občutljivosti«.
Gorenje
Za zaprtje enega izmed obratov so se odločili tudi pri proizvajalcu bele tehnike, Gorenju. Na proizvodnji lokaciji v Rogatcu bodo še letos močno zmanjšali obseg izdelave komponent za hladilno-zamrzovalne aparate, do avgusta prihodnje leto pa bo podjetje obrat zaprlo in objekt skupaj z zemljiščem prodalo. Vsem 120 zaposlenim bo Gorenje ponudilo delo v tovarnah v Velenju, kamor se bodo delavci lahko vozili z organiziranim avtobusnim prevozom. Ker vožnja iz Rogatca v Velenje traja več kot eno uro v eno smer, bo podjetje tistim, ki bodo delo sprejeli, izplačevali tudi dodatek k plači. V nasprotnem primeru jim bodo odpovedali pogodbo o zaposlitvi in izplačali odpravnino. Za zaprtje obrata v Rogatcu so se v Gorenju odločili, ker ta ni več konkurenčen, obenem pa večina proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov skupine Gorenje že od leta 2019 poteka v srbskem Valjevu. »Pri izdelavi aparatov smo pod hudim cenovnim pritiskom, zato bomo po zaprtju obrata v Rogatcu komponente nabavljali pri zunanjih dobaviteljih. Prav tako pa nekaterih izdelčnih linij hladilno zamrzovalnih aparatov, za katere smo v Rogatcu izdelovali komponente,« so navedli v družbi, ki je od leta 2018 v lasti kitajske multinacionalke Hisense. Gorenje ima v Sloveniji proizvodni obrat še v Šoštanju, skupaj pa zaposluje 2.900 ljudi.
Boxmark Leather
V kidričevskem tekstilnem podjetju, kjer izdelujejo usnjene prevleke za avtomobilsko in letalsko industrijo, bo do konca leta zaposlitev izgubilo 120 ljudi. V skladu s programom presežnih delavcev so v Boxmarku s koncem oktobra odpustili 60 ljudi, preostalih 60 bo brez službe ostalo do začetka novega leta. V odpuščanje so bili v podjetju, ki je še v začetku leta na novo zaposlovalo, primorani zaradi upada naročil v avtomobilski industriji, njihovo število se je namreč zmanjšalo za četrtino. Preostalih 380 delavcev, kolikor jih bo v Boxmarku ostalo zaposlenih ob začetku leta 2025, se bo osredotočilo na projekte, povezane predvsem z letalsko industrijo; podjetje ima namreč sklenjene posle z letalskima družbama Emirates in Lufthansa.
Število zaposlenih v Boxmarku, ki ima tovarne za serijsko proizvodnjo še na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Mehiki, je v zadnjem obdobju strmo padlo; leta 2015 so zaposlovali preko 2.000 ljudi, pet let kasneje le še 659. Na zavodu za zaposlovanje sicer ocenjujejo, da bi večina zdaj odpuščenih kmalu našla novo zaposlitev, saj je nekaj podjetij že izrazilo zanimanje zanje.
Alpina
V žirovskem obutvenem podjetju so že maja sporočili, da bodo zaradi načrtovanega prestrukturiranja odpuščali. Na seznam presežnih delavcev je bilo konec oktobra uvrščenih 83 zaposlenih, pri čemer bodo v Alpini 23 ponudili nove pogodbe na drugem oddelku, nekaj delavcev je pred upokojitvijo, 38 pa jih je prejelo odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Del proizvodnje – mdr. montažne linije smučarskih čevljev – Alpina seli v tovarno v Tešanju v Bosni in Hercegovini, ki je prevzela tudi naročila julija zaprtega sarajevskega obrata (brez dela je tam ostalo 86 delavcev). Na sedežu podjetja v Žireh ostajajo orodjarna, oddelki za vlivanje plastike ter celoten oddelek razvoja, marketinga in prodaje. Tam naj bi bilo do konca leta zaposlenih 160 ljudi. Direktorica Alpine Amadea Kavčič Jesenovec je avgusta, še preden je delavcem predstavila program odpuščanja, poudarila, da so ukrepi prestrukturiranja nepriljubljeni, a nujni za ohranitev podjetja. Po njenih besedah jih morajo sprejemati zaradi zmanjšanja potreb po proizvodnih zmogljivostih, visokih stroškov energentov, transporta in vzdrževanja, višanja minimalne plače in konkurence, ki da podjetje sili v krčenje stroškov proizvodnje.
Nama
Pred kratkim so v družbi Nama za naslednje leto napovedali obsežno arhitekturno prenovo ljubljanske veleblagovnice. Ob tem nameravajo opustiti trgovinsko dejavnost v hčerinskem podjetju Nama IN, posledično pa bo brez dela ostalo 54 ljudi.
Iz Name IN so sporočili, da z zaposlenimi in s sindikati že opravljajo pogovore, v stiku so tudi z zavodom za zaposlovanje, da bi odpuščenim pomagali pri iskanju nove zaposlitve.
Kompas
Največjo turistično agencijo na slovenskem trgu, Kompas, ki je konec lanskega leta zaposlovala 131 ljudi, je po poročanju časnika Dnevnik v zadnjih mesecih zapustilo več vodstvenih delavcev. V družbi se neuradno obeta tudi odpuščanje več deset zaposlenih, neuradno naj bi jih bilo sedaj le še okoli 80, o čemer je Kompas že obvestil Zavod za zaposlovanje. Temu naj bi botrovalo slabo finančno stanje družbe. V prvem polletju je Kompas ustvaril 2,5 milijona evrov izgube, zaradi znakov dolgoročne insolventnosti pa je vodstvo z direktorjem Lovorkom Mamićem sprejelo ukrepe nadaljnjega prestrukturiranja. Po pisanju Dnevnika naj bi se zaposleni v kratkem izselili iz najetih prostorov v poslovni stavbi Addiko Bank za Bežigradom, Kompas pa naj bi nameraval zapreti tudi nekaj poslovalnic po Sloveniji.
Negotova usoda zaposlenih v Agisu, Emo Orodjarni in Cimosu
S poslovnimi težavami se že dalj časa soočajo tudi v nekaterih drugih podjetjih.
V začetku meseca se je začel stečajni postopek nad ptujskim podjetjem Agis Technologies, ki se je skoraj tri desetletja ukvarjalo s proizvodnjo zavornih agregatov za gospodarska vozila. 72 zaposlenih je, ker jim podjetje ni izplačalo plač in regresa, naprej napovedalo stavko, a jih je, še preden bi do nje lahko prišlo, vodstvo poslalo na čakanje. Podjetje je lansko leto sicer sklenilo s skoraj 600 tisoč evri izgube.
Z izplačilom plač že nekaj mesecev zamujajo tudi pri celjskem podjetju Emo Orodjarna, ki zaposluje okoli 150 delavcev. Ti so konec meseca oktobra sicer prejeli plače, le a za avgust, septembrskih pa še ne. Predsednik konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je tedaj opozoril, da se vodstvo podjetja, katere lastnik je prek družbe Corda nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik, izogiba izplačevanju dveh plač zapovrstjo, saj bi delavci lahko šli v izvršbo. Ta pa bi predstavljala podlago za odpoved delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca, s čimer bi bili delavci upravičeni do vseh ugodnosti na zavodu za zaposlovanje. Čista izguba podjetja Emo Orodjarna, ki je specializirano za izdelavo orodij za preoblikovanje pločevine, je lani znašla 2,5 milijonov evrov in je bila sicer za četrt milijona nižja kot leto poprej.
S težavami pri poslovanju se soočajo tudi v koprskem Cimosu. Po poročanju Financ je skupina v zadnjih desetih letih le dvakrat poslovala pozitivno, lani je imela nekaj več kot 34 milijonov čiste izgube. Po septembrski dvourni opozorili stavki v obratih v Vuzenici in Senožečah, ki je sledila neuspešnim pogajanjem o zvišanju plač, so minuli teden delavci za 24 ur tudi prekinili delo. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije so opozorili, da je socialni dialog zastal, zaposleni pa od vodstva zahtevajo informacije o prihodnosti družbe, ki je v lasti nemškega finančnega sklada Mutares. Po pisanju časnika Dnevnik naj bi Cimos namreč nameraval obrata v Vuzenici in Senožečah prodati, kupnino nameniti za poplačilo dela dolgov, proizvodnjo pa preseliti v Gradačanac v Bosni in Hercegovini, kjer ima tovarno, in v srbsko Kinkido, kjer družba v okviru hčerinskega podjetja obvladuje livarno. V Sloveniji ima družba sicer še obrat v Mariboru, skupaj pa pri nas zaposluje okoli 500 ljudi.
V Gospodarski zbornici vlado pozivajo k ukrepanju. Kaj pripravljajo na pristojnih ministrstvih?
V največjem interesnem združenju gospodarstva ocenjujejo, da so odpuščanja povezana tako z zmanjšanjem novih naročil v posameznih panogah kot tudi z relativnim slabšanjem stroškovne konkurenčnosti slovenskih podjetij v primerjavi s podjetji iz regije in azijskimi proizvajalci. Podjetja, ki delujejo na več trgih, kot denimo nekatera, predstavljena v članku, se po mnenju Gospodarske zbornice (GZS) zato odločajo za poslovanje v bolj ugodnih poslovnih okoljih. »Ta proces ni povsem linearen, je pa stalen, saj je bila tudi vrsta poslov, ki jih danes opravimo v Sloveniji, v preteklosti prenesena k nam iz Nemčije. Zato si moramo prizadevati, da bomo še naprej atraktivna lokacija za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo,« poudarjajo v GZS, kjer so, da podjetja proizvodnje ne bi selila, v tujino, vladi za izboljšanje konkurenčnosti poslovnega okolja predlagali sklop ukrepov. Med njimi je sprejem zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa. »Ta ukrep je ključnega pomena za stabilizacijo trga dela, saj bo omogočil podjetjem večjo prožnost pri prilagajanju gospodarskim razmeram in zaposlenim večjo varnost delovnih mest,« so prepričani v zbornici, ki ji predseduje Tibor Šimonka.
Obenem v GZS apelirajo na vlado, da pripravi dodatne sistemske ukrepe, tudi predlog davčne reforme, ki bi reševala ključne težave gospodarstva: »Davčna politika mora biti usmerjena v spodbujanje gospodarske rasti, kar pomeni nižje davčne obremenitve in boljše pogoje za podjetja, ki ustvarjajo nova delovna mesta.« Kot enega ključnih ukrepov pri GZS navajajo razbremenitev plač.
Obrnili smo se tudi na ministrstvi za gospodarstvo in delo. Z gospodarskega ministrstva so sporočili, da se zavedajo pomembnosti stabilnosti slovenskega gospodarstva in da je za omilitev posledic krize potrebna kombinacija kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov. »Ti gredo sprva v smeri ohranjanja delovnih mest, stabilizacijo razmer in dolgoročno v razvoj novih tehnologij in oblikovanju novih priložnosti,« so zapisali na ministrstvu Matjaža Hana in dodali, da pripravljajo nov akcijski načrt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti domačega gospodarstva.
Na ministrstvu za delo pa so izpostavili, da je v pripravi krizna shema delovnega časa. Namenjena bo delavcem, ki jim delodajalci zaradi nepredvidljivih okoliščin začasno ne morejo zagotoviti dela. »Ukrep je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja zaradi začasnih negativnih okoliščin, ne pa reševanju posameznih podjetij v težavah, saj je pri shemi treba upoštevati tudi pravila glede dodeljevanja državnih pomoči podjetjem,« so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Luka Mesec. Stalna shema bo začela predvidoma veljati v prvem kvartalu prihodnjega leta.
