Ni dobro biti ženska na Hrvaškem – še posebej ženska, ki jo partner zlorablja. Fizično, spolno, psihološko, ekonomsko ali verbalno. Ker se nimaš na koga obrniti. Ker še tista formalna zaščita, ki obstaja, deluje slabo ali pa sploh ne.

Pred kratkim je precej vznemirjenja povzročilo šokantno odprto pismo novinarke in publicistke Vedrane Rudan hčerki ministrskega predsednika Plenkovića. Ne samo zato, ker ima  naslovnica Mila komaj nekaj mesecev, besne debate so se vnemale predvsem okrog tega, ali ni šla Rudanova predaleč. Po drugi strani pa je s to doktrino šoka zelo učinkovito opozorila na problem, ki na Hrvaškem potihem tli že leta, pa se nihče ne zgane, da bi ga uredil. Ženske lahko samo nemočno opozarjajo.

»Tvoj očka je močan, primitiven samec brez sramu, ki ga prav nič ne briga, da v 'njegovi' državi vsakodnevno pretepajo in ubijajo hrvaške državljanke, morilcem pa se ne zgodi nič. Tvoje oče je ženskomrzec, obseden s seboj, z močjo in z denarjem. Neskončno napihnjeno bitje je imuno na vse, kar ljudje govorijo ali pišejo. Skratka, tvoj oče je slab človek. Nisi imela sreče. Danes sem videla fotografijo, tvoj očka sedi za isto mizo z nečim, to zagotovo ni človek, ki je pretepalo in ki še vedno zlorablja svojo ženo. Tisto 'nekaj' je dragi kolega tvojega očeta.«

Hudo? Počakajte, tu je šele dobro jemala zalet. Potem pride tole: »Tudi ti se boš, draga Mila, v življenju nekoč znašla v prostoru, kjer bosta sama ti in On. On bo imel v roki pas, nož, pištolo, ali pa te bo preprosto, ne da bi trenil, zadavil z golimi rokami. Zato, ker bosta ti in On živela v deželi, kjer je to normalno obnašanje. Mila, ko ti bo zver pulila lase, butala s tvojo glavo ob zid in belo steno barvala s tvojo krvjo, medtem ko boš ti izpuščala svoje poslednje vzdihljaje, vedi, da je za tvojo bol in trpljenje kriv tvoj oče. On je tisti, ki je danes tvojemu bodočemu morilcu oprostil zločin, ki ga bo storil čez petnajst let.«

Močne besede, namenjene navidezno, a ne v resnici, komaj nekajmesečni Mili. Ampak tole je tisto zares grozno: glede odnosa do nasilja nad hrvaškimi ženskami ima Rudanova popolnoma prav.

Dost' mam! Tisto »nekaj« na fotografiji, kar je tako razkurilo Rudanovo, ima ime. In  javno funkcijo. »Tisto« je Alojz Tomašević, član vladajoče stranke HDZ, župan Slavonske Požege. Ki že leta brezskrbno mlati svojo ženo Maro, pa ni videti, da bi to koga posebej motilo – razen Mare seveda –, saj so mediji o njegovi nasilnosti veliko pisali, a so mu volivci letos, ne da bi se dali motiti, izglasovali še en županski mandat.

In se ni zgodilo nič, dokler ni ženi na začetku oktobra po še enem obračunu s pestmi prekipelo, pa je šla, dedca prijavila policiji in vse povedala novinarjem. Da jo mož pretepa že leta. Pa da je o tem dvakrat pisala ministrskemu predsedniku Plenkoviću. Ta ni ukrepal. Še odgovoril ji ni. Ups, je rekel Plenković, pa res. Očitno (je rekel) se njegovim sodelavcem njen klic na pomoč ni zdel dovolj pomemben, da bi ga opozorili nanj. Zelo, zelo mu je žal.

Res, en velik ups je vse skupaj.

Enkrat ni nobenkrat? Tole je javnosti sporočil Tomašević: »Odgovorno in z vso častjo trdim, da nisem udaril soproge.« Ja, res je, čast je omenjal. Ne, odstopil pa ne bo, ker ni nič res. No ja, res ima probleme v zakonu (je priznal), ampak soprogo je napadel samo verbalno. Čeprav se, ampak tega nič ne omenja, po verbalnih napadih ljudje praviloma ne znajdejo v bolnišnici, kot se je njegova žena. In situacijo so, jasno, izkoristili njegovi frustrirani nasprotniki, ki so izgubili volitve in se mu zdaj maščujejo.

Očitno je pozabil uskladiti pripoved s svojo stranko, poročali so namreč, da je »vir blizu vrha lokalne HDZ« reševal situacijo malo po svoje. Da se je »incident zgodil«, je priznal neimenovani vir, ampak »udaril jo je samo enkrat. Že popoldne so jo videli v mestu. Mediji so vse predimenzionirali.«

Bolnišnična dokumentacija poroča o več hematomih. Od enega samega udarca? Pa po mestu je hodila! Očitno je župan ni dovolj pretepel?

Mara Tomašević, ki je vložila zahtevek za razvezo, je sporočila, da je pod velikim pritiskom in da začasno zapušča Hrvaško.

Več v Zarji št. 50, 12.12.2017