»Oprali so ji možgane,« vije roke Catherine Oxenberg, igralka in hči jugoslovanske princese, v osemdesetih znana tudi v teh krajih kot hči Joan Collins v Dinastiji. A danes je izvirna Dinastija že daleč, Catherine ima čisto druge skrbi: njena najstarejša hči, šestindvajsetletna India, je padla v roke organizacije Nxivm, ki – teoretično – ljudi izobražuje za uspeh v poslu, v resnici pa je, pravijo, kult. In iz kulta je težko izstopiti, še posebej iz tako agresivnega in maščevalnega, kot je Nxivm. Pa saj India sploh noče izstopiti, strahovito jezna je na mamo, ki se je za pomoč obrnila na medije. V naročju Nxivma ji je lepo, pravi.

Sprva ni ničesar opazila, pravi šestinpetdesetletna igralka. India se je Nxivmu (izg. /neksium/) pridružila leta 2011, in čeprav se je Catherine, ki se je takrat dvajsetletni hčerki pridružila na enem od tečajev, program organizacije zdel »čudaški«, čeprav je hči za udeležbo na dragih tečajih hitro praznila svoj bančni račun, čeprav se je lani celo odselila v Albany v državi New York, kjer je sedež organizacije, se sprva ni vmešavala. Potem pa jo je letos spomladi prijateljica, do nedavnega tudi sama članica Nxivma, prestrašila z besedami: »Reši svojo hčerko. Rešiti moraš Indio!«

Tule je težava: India noče biti rešena. In ničesar noče imeti z ljudmi, ki jo skušajo rešiti, pa četudi je to njena mama. Po telefonu ji je hči povedala, da ji izpadajo lasje in da že leto dni ni imela menstruacije. In ko sta se maja zadnjič videli, je bila India suha kot okostnjak – znano je, da ima ustanovitelj organizacije Keith Raniere okrog sebe rad suhe ženske in da jim predpisuje stroge diete; zaužiti smejo le 800 kalorij na dan (priporočeno število za ohranjanje teže za ženske je okrog 2000 kalorij na dan). Mamini prijateljici je India nekoč zaupala, da za kazen tri dni ne sme jesti. Ampak ko jo je mama rotila, naj poišče pomoč, se je užaljena takoj naslednji dan vrnila v Albany in odtlej nimata več stikov. Oktobra je na svojem Facebooku napisala: »Z mano je vse v redu, pravzaprav je super. Nikoli ne bi spravljala v nevarnost sebe ali ljudi, ki jih imam rada.«

Obupana Catherine se je obrnila na medije. Oktobra je New York Times objavil, da ženske z razgretim železom žigosajo z Ranierovimi začetnicami. Vse ustanove, ki so jim kdaj prijavili Nxivm, kar nekaj jih je bilo, pa pravijo, da niso našle nobenih nepravilnosti in da ne morejo narediti ničesar.

Kultno. Nxivm, znan tudi kot Executive Success Programs, je leta 1998 ustanovil Keith Raniere. Ponujajo tečaje, ki naj bi iz ljudi potegnili najboljše. Tečajniki morajo podpisati izjavo o zaupnosti, s katero obljubijo, da ne bodo z nikomer delili metod, materialov in informacij. Lahko si, kot na primer v telovadnici, kupite letno vstopnico in obiskujete vsakotedenske tečaje ali pa si privoščite intenzivni tečaj – na primer šestnajstdnevnega za 7500 dolarjev, kjer intenzivno delate od osmih zjutraj do devetih zvečer, ali pa petdnevnega za 2700 dolarjev. Vipovski petdnevni tečaji za pomembneže lahko stanejo tudi 10.000 dolarjev. Na njih lahko srečate igralko Lindo Evans ali podjetnika Richarda Bransona – oba sta že iskala svoj boljši jaz pri Nxivmu. Potem so tu še pogovori eden na enega, v katerih ljudje razčiščujejo svoje probleme in strahove. Za tiste, ki pripeljejo novega člana, je ceneje. In zato se mora Nxivm otepati očitkov, da je piramidna shema.

Ocenjujejo, da je od ustanovitve podjetja njihove tečaje obiskalo okrog 16.000 ljudi. Mnogi pravijo, da so jim zares pomagali, da so v sebi prebudili svoj speči potencial, drugi pa vzamejo stvar tako resno, da si plačujejo nove in nove tečaje. Nekateri so pozneje to opisali kot zasvojenost. Veliko je zgodb o (predvsem) ženskah, ki so obrnile hrbet staremu življenju, vse pustile za seboj, prijatelje, otroke in može. Nekateri sčasoma sami postanejo inštruktorji, sprva neplačani, tečaje pa si morajo še vedno plačevati. Člani nosijo opasice različnih barv, ki označujejo njihov položaj v organizaciji. Nxivm ima podružnice po vseh ZDA, pa tudi v Kanadi in Mehiki. 
Če menite, da vse skupaj precej zaudarja po kultu, niste prvi.

Prosim, ožigosaj me. New York Times prinaša zgodbo štiridesetletne kanadske igralke Sarah Edmondson, ki se je organizaciji pridružila leta 2005. Sprva je bila navdušena, hitro je napredovala po lestvici, potem so jo celo povabili, naj se pridruži tajnemu sestrstvu, ki so ga ustanovili prav zato, da bi opolnomočili ženske. Sestrstvo je sestavljeno iz krogov, v vsakem krogu je »gospodar« ali »gospodarica«, ki ima po šest »sužnjev«. Sčasoma si tudi sužnji z novačenjem pridobijo lastne sužnje.

Samo … no, da bi preprečili, da bi skrivnost prišla na dan, da bi se zavarovali, so od Edmondsonove najprej zahtevali nekaj, kar jo kompromitira, kakšno fotografijo, na kateri je gola, ali kaj podobnega – da jo bodo objavili, če bo razkrila obstoj tajne druščine, so jo posvarili. Pa da bo dobila majhno tetovažo, so še dodali. Sarah niti slutila ni, kaj jo v resnici čaka. Na iniciaciji je morala vsaka od udeleženk slečena leči na masažno mizo, druge pa so jo držale za ramena in noge, nato so morale reči: »Gospodar, prosim, ožigosaj me, izkaži mi to čast,« in nato jim je zdravnica z razbeljenim železom na bok vžgala približno pet krat pet centimetrov veliko znamenje. Sarah je pozneje videla, da so ji vžgali začetnici KR. To vsekakor ni bilo tisto, kar si je predstavljala kot »majhno tetovažo«. Bilo je »kot v grozljivki«, je rekla. Pozneje je vložila prijavo proti zdravnici, ki jo je ožigosala, pa so ji z oddelka za zdravstvo odgovorili, da ne bodo ukrepali, ker ženska ni bila njena osebna zdravnica. Na policiji so ji rekli, da nič ne morejo, ker naj bi sama privolila v žigosanje.

Koliko žensk so žigosali in koliko ljudi v Nxivmu je vedelo za to, ne ve nihče. No, mogoče ve Keith Raniere, lastnik začetnic, ki jih vžigajo ženskam na telo. Ampak on ne bo povedal.

Več v Zarji št. 46, 14.11.2017