Brez razumevanja endokanabinoidnega sistema ni mogoče razumeti posebne vloge, ki jo lahko pri podpori našega zdravja igra konoplja. Zato smo se obrnili na Tanjo Bagar, direktorico mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA, že deset let predavateljico biokemije in mikrobiologije na zasebni fakulteti Alma Mater ter avtorico knjige Konoplja v medicini. Med drugim je prejela nagrado horus za družbeno odgovornost, in sicer na predlog staršev epileptičnih otrok, za katere so se moderna dognanja o konoplji izkazala za še posebej blagodejna.
Sliši se prav neverjetno, ampak če prav razumem, ima prav vsaka celica v našem telesu kanabinoidne receptorje?
Neverjetno, a resnično. Dejansko nimamo celice, žleze ali organa, ki ne bi imel kanabinoidnih receptorjev. Celo lasni mešički jih imajo. Gre za krovni signalni mehanizem, prisoten pri vseh vretenčarjih. Njegova naloga je zaščita našega telesa, in sicer nas ščiti pred vsem, kar gre lahko narobe oziroma kar lahko ogrozi delovanje naših celic.
Pred vsem, kar gre lahko narobe?
Tako. Ko si, denimo, zvijemo gleženj, je prva reakcija našega telesa, da proizvede ustrezne endokanabinoide. Njihove funkcije pa so mnogo preveč obsežne, da bi jih imelo na tako omejenem prostoru smisel razčlenjevati. Naloge naših notranjih endokanabinoidov se raztezajo od prve protibolečinske podpore, da lahko učinkoviteje odhopsamo k zdravniku, do morebitne poznejše regulacije travmatičnih občutkov, če smo bili morda udeleženi v hudi prometni nesreči. Tudi ko, denimo, vdihnemo kak virus, se najprej aktivira endokanabinoidni sistem in imunskemu naroči, kaj točno je treba ob tem konkretnem virusu storiti.
Čakajte, naš kanabinoidni sistem dejansko poveljuje imunskemu?
Točno tako. Kot ga danes razumemo, gre za krovni mehanizem uravnavanja vseh naših drugih sistemov.
Za neke vrste ravnatelja v našem telesu?
Sama mu zato pravim kar šef oziroma oberšef.
In pred letom 1992 sploh nismo vedeli za našega notranjega oberšefa?
Ne, ker je naše endokanabinode dejansko zelo težko izmeriti. Teh molekul je v telesu tako malo in po opravljenih nalogah tudi tako hitro izginejo, da imamo z merjenjem še danes velike težave.
Več v reviji Zarja Jana, št. 30, 27.7. 2021
