Seveda predvsem tistim brez avtomobila in starejšim, ki se z digitalizacijo ne znajdejo. Mnogi ne morejo več peš v trgovino po kruh, včasih še z avtobusom ne, ker ne vozijo več, ne po priljubljeno revijo v trafiko, ne na pošto ali po denar v banko. Vedno morajo nekoga, ki ima avto in čas, prositi, da jih odpelje, do kamor je že pač treba.
Tudi na to je opozorila bralka Zarje Jane v svojem pismu, objavljenem v naši reviji v začetku julija letos. Pisala nam je iz Dolenjskih Toplic, ki so eden naših najstarejših turističnih krajev. Mar res tudi tam ni več banke in kraj propada, kot je zapisala?
Povprašali smo nekaj ljudi, ki tam stalno ali začasno prebivajo, pa župana, ki nas je takoj sprejel, pa novo direktorico Term Krka, ki pa se z nami ni hotela srečati, češ da je strašno zaposlena. So nam pa iz njihove centrale poslali sporočilo, ki na bistvena vprašanja ni odgovorilo.
Kraju se samo jemlje. Kaj pravijo ljudje? Vida Sirk Šenica, upokojena predmetna učiteljica matematike in fizike iz Meniške vasi: »To, da so v turističnem kraju, kot so Dolenjske Toplice, zaprli banko, je škandal brez primere. Prestavili so tudi bankomat, ki je dolgo stal ob obiskanem bifeju, zdaj pa je potisnjen v vogal občine. Vedno je v temi. Ženske in starejši ljudje si zato tam denarja največkrat ne upamo dvigovati, saj se bojimo roparjev. Naj še omenim, da je bilo v starih časih kopanje v termah za domačine brezplačno, potem so nam dajali popust, zdaj so pa prav vse ugodnosti ukinili. Zdi se, da se kraju samo jemlje. Okolica zdravilišča ni urejena, okoli Hotela Vital je recimo cela vrsta manjkajočih talnih ploščic, kar je za tiste na berglah zelo nevarno. Za pot zdravja prostovoljno skrbijo le domačini. Ni več plesišča pred gostilno Rog, ki jo je zdravilišče čez noč zaprlo, še mnogo pred covidom ... Zakaj lahko v Avstriji na zelenicah v termah vse cveti, pri nas pa še dreves, ki jih posekajo, nihče ne nadomesti? Upam, da nam ne zaprejo še lekarne! Terme, ki očitno mislijo predvsem na dobiček, bi morale sodelovati z občino. V dobro vseh.«
Zapirajo po tekočem traku. Maša Marguč, upokojena pravnica in vnukinja dr. Konstantina Konvalinke, zdravnika, ki je bil od leta 1921 do leta 1940 lastnik Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, iz Ljubljane: »Od rane mladosti pa do danes vsako poletje preživljam v Dolenjskih Toplicah. Rada jih imam. Ljudi in naravo. Pa vendar si želim, da bi v ta kraj pripeljali čim več dejavnosti za domače in tuje turiste ter ljudi na rehabilitaciji. Žal pa že nekaj let opažam, da po tekočem traku zapirajo: mesarijo, gostilne, trgovino s spominki, pekarno, banko itd. In gotovo sem še kaj pozabila. Nekaj več dreves in rož bi zelo polepšalo ta kraj. Domačini in gostje pa bi morali bolj paziti na čistočo in smeti odlagati samo v smetnjake.«
Vse sameva. Ivan Janez Avguštin, upokojeni delavec iz Dolenjskih Toplic: »Čeprav živim v ulici, v kateri smo zgradili prve zasebne hiše v tem kraju, še danes nimamo javne razsvetljave. Kot da bi občina pozabila na nas. Vsi redno plačujemo vse dajatve, ampak vse javne površine, tudi okolica pokopališča, je redko lepo pokošena. Zato je kraj videti zanemarjen. Lahko celo rečem, da gre v našem kraju marsikaj nazaj. Od vseh javnih služb, ki so jih v socializmu pospešeno uvajali, imamo le še gasilce, policijo in pošto, ki pa je odprta le nekaj ur na dan. Prva banka je v Straži, kar je nezaslišano. Mi imamo le bankomat, ki pa je včasih brez denarja. V Toplicah je kulturno mrtvilo. Včasih je bilo veliko bolj veselo. Žal mi je za Gostilno Rog, stavbo bivše osnovne šole, kjer je bilo tudi plesišče, zdaj pa počasi, a vztrajno propada. Pa tudi tako imenovana Jasa, ki je le streljaj od hotelov, sameva. Pa ne zaradi covida! Včasih je bila polna sejmov, kulturnih in drugih prireditev …«
Andjelko Bogdanov, upokojeni polkovnik Slovenske vojske iz Ljubljane: »Če mi Dolenjske Toplice ne bi bile všeč, si tu z ženo leta 2000 ne bi kupila počitniškega stanovanja. Tu s prijatelji iz različnih krajev Slovenije uživamo ter se zelo radi kopamo v zdravilni vodi. Ni pa nam všeč, da so terme letos ukinile vse ugodnosti: popuste za upokojence in domačine, jutranje plavanje in celo kart v predprodaji ne načrtujejo več. Mislim, da to ni pametno. Kaže tudi na to, da je kapital prevladal nad ljudmi.«
Več v reviji Zarja Jana, št. 33, 17.8. 2021
