Poljakinja Monika Urbanczyk in Kranjčan Matic Kristanc sta se spoznala na poroki Matičevega prijatelja, ki živi na Poljskem. Matic je bil ženinova poročna priča, Monika nevestina. Vnele so se iskre.
Milan se jima je rodil 26. junija lani. Zdravniki so Moniki in Maticu že pred porodom, v 22. tednu povedali, da so pri plodu zaznali nepravilnosti, da ima clubhand (radialno hemimelijo), kar pomeni popolno odsotnost radialne kosti, zaradi česar je Milanova desna rokica izrazito krajša in upognjena proti telesu, in clubfoot, težjo deformacijo levega gležnja, ki je prav tako obrnjen navznoter in navzgor. Pojasnili so jima, da se tega ne da popraviti drugače kot z operacijo, a da naj počakata toliko časa, da se Milan rodi in da vidijo, kako je z njegovimi možgani. Ko je prišel na svet, se je k sreči izkazalo, da je z možgani vse v redu, roka in noga pa sta bili poškodovani.
Z zdravljenjem noge so začeli takoj, saj se mora začeti štiri tedne po rojstvu. Monika in Matic sta se odločila za Dunaj, saj so tam najboljši strokovnjaki za to vrsto nepravilnosti. »V Sloveniji in na Poljskem, kjer trenutno živita Monika in Milan, tega žal ne znajo dobro zdraviti, saj je premalo primerov takšnih deformacij,« pojasni Matic. »Na Dunaju operacijo opravijo enkrat in je potem v redu, v Sloveniji in na Poljskem pa so jo morali tudi po večkrat ponavljati, tega pa nisva hotela.«
Metoda Ponseti. A seveda je takšno operacijo na Dunaju treba plačati. »Doslej sva imela 10.000 evrov stroškov,« pove Matic. »Vsak teden je bilo treba hoditi na Dunaj mavčiti nogo. To so ponovili petkrat. Po petih tednih je sledil krajši operativni poseg ahilove tetive in potem je Milan spet dobil mavec, ki je tokrat moral biti na nogi tri tedne. Vse je šlo po načrtih. Zdaj je dobil opornico, neke vrste ortopedske čevlje, ki so povezani z železno palico, vsak čevelj je obrnjen na določene stopinje. Na začetku jih je moral imeti po 23 ur na dan. A takrat še ni hodil. Zdaj, ko je shodil, jih mora imeti na nogah samo še 12 ur na dan, ponoči, ko spi, podnevi, ko hodi, pa je brez njih.« Metoda zdravljenja z mavčenjem in dvema čevljema se imenuje po ameriškem zdravniku Ponsetiju. »Zdaj smo v zaključni fazi zdravljenja. Te čevlje bo moral Milan nositi do četrtega leta starosti. Ker pa njegova nogica raste, je treba na tri mesece kupovati nove, večje čevlje. Stanejo 400 evrov, delajo pa jih samo v ZDA.«
Pomagajte Milančku!
Pošljite SMS-sporočilo s ključno besedo MILAN5 na številko 1919, tako boste prispevali 5 evrov za operacijo Milanove desne roke na Evropskem inštitutu dr. Paleyja v Varšavi. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T2 in Telemacha. Donacije zbirajo tudi z bančnim nakazilom na številko SI56 6100 0000 7878 978 (Dobrodelno Društvo Slatna Stopimo Skup, Cerovec pod Bočem 20B, 3250 Rogaška Slatina), odprtem pri Delavski hranilnici, namen: MILAN, koda: CHAR.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani: www.milanovo-upanje.si
Zbrana sredstva bodo porabili izključno za operaciji Milanove rokice.
Več v reviji Zarja Jana št. 33, (17.8.2021).
