Zgodbe
To ni šport, to so izpadi posameznikov
Niiieeeuu, niiieeeuu škripajo gume, vruum, bam bam bam, ko voznik pohodi stopalko za hitrost pred naslednjim ovinkom. V parkirni hiši Supernove Rudnik vse odmeva, zaradi avtomobilov ne vidiš nič. Potem ga imaš kar naenkrat za ritjo ali pa ti zapelje tik pred nos. Banalen opravek, kot je parkiranje, se tam že na navaden dan pogosto spremeni v adrenalinsko doživetje. Nedavni sobotni večer pa si je nekaj preobjestnih mladcev in njihovih navijačev privoščilo zabavo, ki bi se kaj lahko spremenila v tragedijo.
Matere na robu živčnega zloma, državne ustanove jim ne pomagajo
Odkar smo v Jani pisali o kalvariji treh zarubljenih otrok, se je oglasilo kar nekaj mater, pa tudi oče, in z dokumenti dokazovalo, kako nestrokovno delujejo državne ustanove v težavnih ločitvenih postopkih ter kako nezaslišano dolgo trajajo. Kot da so otroci stvar, ki ji zob časa ne škodi. Kot da so bitja, ki bodo ves stres, zanemarjanje, grobosti pozabila in kljub uničenemu otroštvu zrasla v dobrovoljne in odgovorne državljane. Le zakaj potem psihoterapevti brskajo po najzgodnejših letih svojih pacientov?
Janina preobrazba: Končno potešena radovednost
»Od nekdaj sem bila radovedna, odkrivala sem vse drugačno ter veliko preizkusila tudi sama,« je priznala 55-letna Velenjčanka Katarina Jerenc. Naša preobrazba je bila torej kot ustvarjena zanjo, zelo jo je zanimalo, kakšna bi bila z novo pričesko, profesionalno naličena in oblečena po nasvetih vrhunske stilistke. »Lahko rečem samo to, da sem za izkušnjo globoko hvaležna in z njo zelo zadovoljna,« je bila navdušena.
Bavarski kmetje so za eko!
Zadnje tedne spremljamo kmete po Evropi, ki se na vse načine upirajo zelenemu prehodu. Na Bavarskem pa se medtem odvija neka čisto druga zgodba.
Čudaške prigode nesrečnic, ki so se javno osramotile
»Živemu človeku se vse zgodi,« se radi potolažimo v trenutkih osramočenosti, ko si sicer najbolj od vsega na svetu želimo, da bi se tla pod našimi nogami kar se da široko razprla. Tokrat smo se odpravili na lov za nenavadnimi prigodami, ki so lica nesrečnic obarvale v paleto rožnatordečih odtenkov. Čeprav vse pripovedujejo o tem, kako zelo so se osramotile, se hkrati ob opisovanju čudaških podrobnosti večinoma glasno krohotajo. Še en dokaz, da lahko čas obrusi tudi bolj grenke spomine.
Ne popravljaj prvega odgovora!
Ko je kolegica razložila, da se je pred kratkim udeležila pub kviza v enem od ljubljanskih lokalov, smo zastrigli z ušesi. Da so se imeli fajn, je rekla, da so se nekaj novega naučili in ne nazadnje preživeli zabaven in drugačen večer s prijatelji. Pa smo zbrali Janino ekipo, in čeprav smo se malce dvomeče spraševali, ali bomo kos pametnim vprašanjem v kvizu Sova, smo se pogumno vrgli v vodo.
Dve zgodbi o čudežnih učinkih posta
» Ko imaš toliko let tako srbečo, bolečo kožo, ko kar jokaš od bolečin, ko se trudiš držati vseh mogočih diet, pa še vedno ni uspeha, potem noben režim ni prehud! « pravi Maja Rakun.
Tudi najboljšemu kirurgu se zatrese roka
Skoraj 70 smrti zaradi napak v zdravstvenem sistemu, vrsta bolnikov, ki so po posegih za vedno izgubili pomembne telesne funkcije, in številni drugi zapleti samo v zadnjih nekaj letih so zgolj uradno priznan vrh ledene gore primerov zašuštranih bolnikov. A dokler bo zdravniška zbornica tiščala glavo v pesek, v bolnišnicah pa prevladovala kultura strahu, zaradi katere se večji del napak, tudi tistih najbolj tragičnih, pomete pod preprogo, ne more biti drugače.
Dovolj je umiranja žensk!
Inštitut 8. marec z Niko Kovač na čelu je začel z največjo kampanjo doslej. Njihova misija je zbrati milijon podpisov po vsej Evropi ter spremeniti evropsko zakonodajo tako, da ženske na Poljskem in drugod po stari celini ne bodo več umirale zaradi onemogočanja pravice do splava. Dovolj je bilo! Aktivisti v osmih državah so s pomočjo 10.000 prostovoljcev pripravljeni začeti spremembo.
8. marec, zakaj že?
Še pomnite tovarišice, nekoč, še v prejšnji državi, je 8. marec pomenil šopek, krajši delovni dan v službi in en lušten žur. Boj za pravice žensk? Kakšen boj, veliko pravic smo imele in smo mislile, imamo jih in so za zmeraj naše. Niso bile, ne za zmeraj, se je potem izkazalo. V novi državi smo se morale kaj hitro naučiti, da se je treba za že pridobljene pravice boriti spet in spet. Ne samo 8. marca, vsak dan znova.
Kje je načrt za mir?
Pod novico, da je francoski predsednik Macron pripravljen na ukrajinska bojišča poslati tudi vojake evropskih držav, so se usuli žolčni komentarji: Igranje s svetovnim mirom je preseglo vse meje! Evropski voditelji si prizadevajo za tretjo svetovno vojno. Ustavite to norost! Nekdo je zapisal tudi: »Bolje, da slovenska vlada takoj izjavi, da mi tega ne bomo počeli. Sicer sem takoj pred parlamentom. Brez kolesa, a z veliko volje.« Pogrešamo glas razuma in pozive k miru, zato smo za komentar dogajanja prosili tri slovenske mirovnice.
Hujšanje kot »stranski učinek« zdravljenja travm
Kaj storiti, ko je hrana tolažba in zatočišče za ranjeno dušo, hkrati pa vse večje breme za telo?
Janina preobrazba: Najlepša v čarobnem svetu zvoka
Vile rojenice so bile zelo radodarne, ko so Gordani Buh Žgajner v zibelko polagale darove. Zdi se, da česarkoli se loti, se to spremeni v zlato. In tega je pri njej res veliko: je profesorica flavte in dirigentka, v zadnjem času pa se ukvarja še z novim in nadvse zanimivim področjem v glasbi – je specialistka za zvočno podobo podjetja (sonic branding). Obenem je tudi mama na kvadrat. V vsem tem vrtincu obveznosti si je vendarle podarila nekaj trenutkov zase. Z veseljem je prišla na preobrazbo.
Dieta Ane Krašovec, ki je v letu in pol izgubila 90 kilogramov
Dobro leto je minilo, odkar smo v Jani objavili zgodbo o Ani Krašovec, Velenjčanki, ki je brez pomoči, z lastno voljo shujšala kar devetdeset kilogramov, medtem ko je bila prej dolga leta ujeta v 160-kilogramsko telo, utrujena in brezvoljna. Ta njen dosežek, predvsem pa energija in volja, ki ju je ob tem dobila, so tako neverjetni, da smo se jo odločili natančno izprašati, kaj za vraga počne, da ji uspeva. Ključ do vsega je srce, pravi radostno. Moraš se sprejeti, odpreti srce, in čeprav še nisi tam, občutiti srečo, kot da so kilogrami že splahneli!
Katerih eksotičnih živali ne bomo smeli imeti doma?
Najbrž ste že kdaj ob cestah na podeželju videli v ogradah nenavadne jelene, dolgodlako govedo, lame in celo noje – prepričani ste lahko, da imajo rejci za tako velike tujerodne živali dovoljenje. Manj jasno pa je, ali imajo dovoljenje za strupene kače, pajke, škorpijone in leve, tudi kakšen krokodil bi se našel v domačih zbirkah. Pravilnik obstaja že od leta 2021, le seznam prepovedanih in dovoljenih živali še ni potrjen. Večine živali s trenutnega seznama sploh ne poznamo in prav lahko se zgodi, da iz ljubkega kuščarja, ki smo ga pritihotapili z dopusta, zrase dvometrska požrešna pošast.
Formula za uspešno prodajo - kako uspeti na Etsyju
Etsy je mednarodna spletna platforma, na kateri se prodajajo rokodelski izdelki. Lani je imela že okoli sedem milijonov prodajalcev in okoli sto milijonov kupcev. Tudi skupina Slovenski podjetniki na Etsy na družbenem omrežju Facebook ima že več kot šest tisoč članov, ki si med seboj pomagajo z nasveti. Med njimi so tudi ustvarjalke in podjetnice, ki so nam pojasnile, kako uspeti na Etsyju. Računovodskega strokovnjaka pa smo povprašali, kaj je treba po zakonodaji urediti za tako mednarodno poslovanje.
Privatizacija narave: Kje lahko kupite slovenska semena?
Opazili smo zapis ogorčene vrtičkarice, ki je želela v trgovini kmetijske zadruge v Bovcu kupiti nekaj vrečic semen. Bila je zgrožena, ker je na polici našla semena zgolj enega italijanskega podjetja. Mar niso vsaj trgovine naših kmetijskih zadrug po Sloveniji utrdbe »domačega«? S semeni bomo imeli še velike težave, z avtohtonimi semeni, ki zagotavljajo setev rastlin, primernih za uspevanje v našem okolju, pa sploh. Mačehovski in pišmeuhovski odnos pristojnih institucij, češ saj smo ja enotni trg EU, pa tudi ne vliva upanja. Je samo civilnim pobudam in aktivistom že deset let jasno, da se dogaja plenjenje narave? Semena bi morala močno skrbeti tudi tiste, ki nimamo lastnega vrta.
Prigode, da te kap: Lažnivci na zmenku
Morda se zdijo izmišljotine pikantna začimba pri spoznavanju potencialnega partnerja, a serviranje neresnic pušča zgolj grenak priokus in razočaranje. Laž ima kratke noge, zato na njej res ni modro graditi odnosov. Odpravili smo se na lov za prigodami, ki razkrivajo, kako bogato domišljijo imajo nekateri lažnivci. Kaj so nam zaupali tisti, ki so se znašli v vrtincu laži? Malce za smeh, malce pa v poduk delimo z vami štiri kratke zgodbe o lažnivcih, ki so šele v živo odložili masko.
Koledar neuradnih praznikov za mesec marec
Enaintrideset marčnih dni, enaintrideset razlogov za žur. No, v resnici še več, ker se kakšen dan lahko slavi tudi več stvari. Začnite kovati načrte, kaj boste počeli na dan zobne proteze.
Vrhunski šport je postal gladiatorstvo
Potrgane kolenske vezi, zlom golenice, poškodovan gleženj, izpahnjena rama, ureznine in množica operacij. Še v nobeni smučarski sezoni doslej ni bilo toliko hudih padcev in tako številnih poškodb med največjimi zvezdami belih strmin. Kaj je krivo zanje, nam je povedal prof. dr. Rado Pišot, kineziolog, raziskovalec in direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Nemi krik žrtve pedofila: Spolno zlorabljena pri petih letih
Kako povedati zgodbo o spolni zlorabi otroka? Kako oblikovati besede, da ne bodo bolele? Nemogoče. Pred vami je izpoved danes 42-letne ženske, ki je žrtev pedofila postala v prvih letih svojega življenja. Prvič se je zgodilo vsem na očeh, na bližnjem bazenu. Vsako poletje je bil drznejši, njeni spomini pa gosti kot blato v močvirju. Ko je v najstniških letih vanjo pljusknila preteklost, jo je spoznanje posrkalo vase in jo katapultiralo na dolgo pot spoprijemanja – s preteklostjo, z njim in s samo seboj.
Kam gremo na večerjo z Denisom Avdičem?
Tole je zadnji poziv – samo še do petka imate čas, da se prijavite. Resno mislimo. V petek se zaloputne zadnje okno priložnosti. No, do naslednjič.
Najžlahtnejši del naše družbe
Ni mogoče bolje povedati, kot je na svojem Facebooku napisala letošnja nominiranka, mag. Jožica Frigelj: »Kajti to ni tekmovanje, je le promocija odličnega dela.« Prav o tem govorimo – in se zato vedno skrbno izogibamo besedi »zmagovalka«. Ni tekmovanje in vse so zmagovalke, četudi je Slovenka leta samo ena. Za leto 2023 je to Ana Petrič, direktorica Centra starejših Notranje Gorice. Hvala, ker ste nam jo pomagali izbrati.
Cvetje, ujeto v večnost: Lea Madarasi ustvarja čudovit nakit
Si predstavljate, da bi se vaš dan začel z nabiranjem in sušenjem cvetja ter drugih rastlin, nadaljeval pa z ustvarjanjem nakita, v katerega bi lahko izlili (poleg epoksi smole) vso svojo ljubezen do narave in pozitivno energijo? Sliši se sanjsko, in točno take sanje živi Lea Medarasi, podjetnica začetnica, ki je, utrujena od dolgočasnih pisarniških služb, zbrala pogum ter stopila na lastno ustvarjalno in pisano pot. Tekst: LARA JELEN foto: osebni arhiv Lee Madarasi
Janina preobrazba: Srčna hvala ljubečima sinovoma
»Največ, kar ima lahko človek v življenju, so lepi odnosi. Če si srčno povezan s svojimi najbližjimi, si najbogatejši človek na svetu, ne glede na to, koliko materialnega premoženja imaš,« je prepričana 63-letna Magda Planinšek, ki je prekipevala od sreče, ko jo je poslovna partnerka njenega sina prijavila na našo preobrazbo. »Še sanja se vam ne, kakšno tremo sem imela! Preden je bilo treba oditi na lepšanje, me je kar malo zvilo,« je priznala.