Tam je ekološko kmetijstvo izjemno dobro razvito in sofinancirano, zanj se je mogoče specializirati že v šolah, ekološki kmetje med sabo sodelujejo, strokovnjaki na veliko raziskujejo, razvili pa so tudi ekoregije – nekaj, kar je tudi tema slovenskega načrta do leta 2027. Kako jim je uspelo za ekološko kmetijstvo navdušiti tako kmete kot potrošnike, nam je povedal dr. Klaus Wiesinger, doktor agronomije, nekdanji direktor krovne organizacije ekoloških kmetov na Bavarskem in koordinator ekoloških raziskav pri Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft (LfL), bavarskem državnem raziskovalnem inštitutu za kmetijstvo.
Ambiciozen cilj
Na Bavarskem so si postavili ambiciozen cilj: da postane do leta 2025 petina njihovih površin namenjena ekološkemu kmetijstvu, do leta 2030 pa že skoraj tretjina. Žal prvega cilja ne bodo povsem dosegli, priznava Wiesinger, saj se je lani trg nekoliko skrčil – razlog je v inflaciji, povezani z vojno v Ukrajini. A od jeseni ponovno spremljajo rast trga, kar jih navdaja z optimizmom.
Zakaj? Odgovor je preprost
»Vedno znova nas sprašujejo, zakaj je ekološko kmetijstvo za nas tako pomembno,« začne Wiesinger. Odgovor je preprost. Ekološko kmetijstvo ima v primerjavi s konvencionalnim manjše izpuste toplogrednih plinov, zaradi načina pridelave, predvsem gnojenja in oskrbe tal, pa pripomore k dvigu organske snovi in humusa v tleh, s čimer omogoča v njih zadrževanje ogljika. Tako postane kmetijstvo odpornejše proti podnebnim spremembam. »Na voljo je veliko raziskav, ki potrjujejo, da ekološko kmetijstvo pripomore k varstvu tal, voda, podnebja in biotske raznovrstnosti. Dodaten razlog so tudi višji dohodki kmetov, ki se odločijo za ekološko kmetovanje in s tem ohranjanje družinskih kmetij. Z ekološkimi izdelki kmetje zaslužijo več, zato imajo za prehod močan ekonomski motiv. Poleg tega opažamo naraščanje zanimanja potrošnikov za ekološko hrano. In še, kjer je veliko ekoloških kmetij, to naredi območje privlačnejše tudi za razvoj turizma. Ekološko kmetovanje veliko prispeva k razvoju podeželja, delovnim mestom v kmetijstvu, predelavi, trgovini in gastronomiji,« razloži. Spodbujanje in podpora širitvi ekološkega kmetijstva je ne samo bavarski, ampak tudi državni cilj, ki ga uresničujejo z različnimi kmetijsko-okoljskimi programi in večjimi investicijami (npr. podpora pri izgradnji hlevov se je za ekološke kmete dvignila s 30 na 35 odstotkov vrednosti investicije).
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 10., 5. marec, 2024.
