Kakšna semena bomo v nam bližnji trgovini kmetijske zadruge lahko kupili, je najbolj odvisno od poslovodstva posameznih trgovin, iz izkušenj govori kmet Jernej Mazej iz Mozirja, ki se ukvarja predvsem z vzgojo sadik. Sila zadovoljen je z raznovrstno ponudbo v trgovinah Kmetijske zadruge Šaleška dolina. »Vse je odvisno od razgledanosti poslovodij in tudi prodajalcev. Na mojem koncu se potrudijo ugoditi željam kmetov in vrtičkarjev, zato potrošnikom svetujem: bodite kritični, zahtevni, bodite proaktivni in pozorni na to, kaj kupujete! Katera semena so sploh še naša? Z brezglavo prodajo Semenarne Ljubljana, ki smo jo dobesedno podarili tujcem, smo jih izpustili iz rok. Podarili smo 110 let znanja iz semenarstva! To me boli. Žalosti me tudi, da v prodaji ni več določenih sort, ki so jih razvili – taka je bila odlična sorta paprike, obilno je rodila in bila zelo okusna. Z novim lastnikom je ta sorta izginila iz prodaje.«
Opozarja, da nimamo nadzora nad kakovostjo semen, in pogosto se zgodi, da kupimo stara semena, ki ne kalijo. »Tako se je zgodilo lani z bučami, zato so potem nastale težave s pridelavo oljnih buča, na primer. Ljudje ne vedo točno, kaj kupujejo, ni določenih pravil igre.«
Seme iz Indije na vašem vrtu?
Po podatkih statističnega urada iz leta 2021 si svojo zelenjavo na lastnem vrtu prideluje skoraj 60-odstotkov slovenskih gospodinjstev. To je dobrega pol milijona gospodinjstev! Torej bi semena morala zanimati vsaj toliko ljudi. Ali kot ljubiteljski vrtičkar veste, kje je bilo pridelano seme iz kupljene vrečice? Ali to na embalaži sploh piše? »Ne, ne piše. Pa bi to morali obvezno vedeti!« je prepričana neutrudna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar, ki ljudi še posebej opozarja, naj nikar po spletu ne kupujejo nepreverjenih semen. Prav tako meni, da so velika težava uvožena semena v diskontnih prodajalnah. Ali veste, da je lahko seme, kupljeno v vaši bližnji prodajalni, vzgojeno v Indiji ali Italiji? Tako se ni čuditi, zakaj vam na primer ljubljanski motovilec ne uspeva dobro. V drugačnem podnebju pač ne more več imeti lastnosti, ki bi mu omogočale dobro uspevanje v našem okolju. »Zato moramo narediti lastno gensko banko!« je odločna Rotarjeva, ki Kmetijskemu inštitutu Slovenije, skrbniku slovenske genske banke, nacionalnega zaklada, med drugim zameri vsakoletni seznam priporočenih sort krompirja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9., 27. februar, 2024.
