Še nikoli ni bilo v eni sezoni toliko poškodb kakor letos ...
Res je. Stoletnico FIS-a zaznamujemo precej (po)nesrečeno. Ob tem, da so med poškodovanimi dobitniki olimpijskih medalj in kolajn svetovnega pokala.
Kaj zaznamuje vse te poškodbe?
Razen Petre Vlhove v veleslalomu so bile vse v hitrih disciplinah. Še posebej slabo so jo odnesla dekleta, ki se jih je poškodovalo kar osem. Po raziskavah so dekleta bolj nagnjena k travmatičnim poškodbam na treningih ter k preobremenitvenim poškodbam na tekmah, fantje pa, nasprotno, travmatične poškodbe pogosteje utrpijo na tekmah. Tudi tokrat sta se tako Wendy Holderer kot Sofia Goggia poškodovali na treningu.
Zakaj prihaja do tega?
Krivi so štirje glavni dejavniki. Prvi je, da se iz leta v leto postavljajo bolj atraktivne proge. Poskuša se z raznimi tuneli, hitrimi prelomnicami, spremembami. Išče se spektakel, ki bo atraktiven tako za gledalce pred televizijskimi zasloni kakor za tiste ob progi. Tekme pa niso le vse bolj zahtevne in s tem nevarne, tudi čedalje več jih je. Urniki tekmovalcev so nabiti do skrajnosti, tako rekoč nemogoči, ob tem pa morajo potovati na različne kontinente. To od telesa zahteva nenehno prilagajanje bioritma in na novo okolje. Vremenske razmere so čedalje bolj nepredvidljive in spremenljive, tekme pa se poskušajo izvesti za vsako ceno, saj je na kocki ogromno denarja. Tretji vidik je telesna pripravljenost. Med prvimi 15 ali 20 v vseh disciplinah so vsi smučarji 100-odstotno pripravljeni. Tako rekoč izenačeni so. Tisto majhno razliko med mesti naredi to, kdo se bo bolj 'vrgel na glavo', tvegal kar največ. Tako gladiatorstvo je značilno za vse vrhunske športe, pa tudi za smučanje. Pri tem premikajo meje možnega in najšibkejši člen v verigi lahko pri tem popusti. Četrti dejavnik pa je psihološki. Nekateri vrhunski športniki so perfekcionisti. Za tak psihološki profil pa je značilno, da s preveliko odgovornostjo sprejemajo zahteve okolja (trenerjev, staršev, javnosti …), hkrati pa so strogi tudi do sebe in želijo preseči svoje zmožnosti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9., 27. februar, 2024.
