Zgodbe
Tumorji so nehali rasti: Vesni Prijatelj je pomagala eksperimentalna terapija
Vesno Prijatelj smo v Jani predstavili letos poleti. Takrat smo o njej pisali zato, ker se bori za pravico do evtanazije, ki jo zagovarja premišljeno in iz srca. Kot bolnica z diagnozo rak v četrtem stadiju je med tistimi, ki bi jim morali najbolj prisluhniti. To pa še ne pomeni, da jo misli kmalu uporabiti. Vse prej kot to. Čeprav ima domišljeno, kako bi rada umrla, je Vesna borka za življenje. In ta njena volja do življenja ter vztrajno raziskovanje sta jo pripeljala do novih možnosti za zdravljenje. Tvegala je, se odločila za dve terapiji, ki sta še v fazi kliničnih preizkušanj, in tako dobro kot zdaj se ni počutila že leta. Ni več bolečin, njene razžrte kosti se celijo. »Še libido se mi je vrnil,« se nasmeje.
Kako je Vlasta Mažgon mamo rešila pred amputacijo noge
Predstavljajte si, da vam zdravnik naznani, da vam je rana na peti tako napredovala, da vam morajo amputirati nogo. Odrezati torej. A ne le kritičnega predela, temveč precej višje, pod kolenom. Kaj občutite? Strah, obup, nemoč? Vse to je doletelo 77-letno Marijo Mažgon, ki je ob pretresljivi informaciji od šoka izgubila zavest. Je pa ostala prisebna njena hčerka Vlasta in se nepričakovano izkazala za pravo rešiteljico, svoji priletni mami je namreč v dveh mesecih popolnoma pozdravila grozljivo nekrozo na peti.
Burni odziv po umoru Giulie Cecchettin: Umreti je morala, ker je presegla fanta
Femicid – to je beseda, ki je v italijanski resničnosti postala povsem običajna in v prevodu pomeni umori žensk. V medijih in pogovorih jo uporabljajo tako rekoč vsak dan od severa do juga države. V Italiji vsako leto okoli štirideset žensk umre pod rokami svojih nasilnih trenutnih ali bivših partnerjev. Noben ukrep proti tej obliki nasilja ni učinkovit. Bo to spremenila smrt mlade Giulie iz okolice Padove?
Babica gre v Indijo: Ves svet je nor in jaz z njim!
Začelo se je že avgusta, ko sem kupila letalsko vozovnico za svoje vsakoletno potovanje v Indijo. No, ne čisto potovanje, bolj selitev čez zimo v Goo, kjer me čakajo morje, sonce in palme. Zadnji dve leti po Indiji ne potujem več. Ne da se mi, malce me že dajejo leta. Za potovanje po tej deželi moraš biti v dobri kondiciji. V glavi in telesu. Pri telesu pa sem že malo kratka, žal.
Zdravnica Eva Pogačar: Prvo pomoč že v vrtce!
2. avgust 2018. Na Veliki planini, v strnjenem naselju pastirskih koč, v eno od skal iznenada udari strela. Strela oplazi tudi štiri ljudi, ki so ravno odhajali iz koče.
13. Sloverotika v Celju: Bolje seks kot umori
Nisem vedela, da sem prišla gledat »nežno erotično dogodivščino«, samo pokukala sem v tantrični šotor, kaj se dogaja. Pa se ni veliko, moški s čopom je nekaj razlagal, potem je izza zavese pridrvela obilna sivolasa ženska, in sem pomislila, ojoj, menda ja ni demonstratorka, ampak ne, v zelo polomljeni angleščini je razlagala, da ne bodo šli do konca – čeprav se ni čisto tako izrazila – ker te stvari, se pravi tantrični seks, trajajo uro, tri, dvanajst, nemogoče, nimamo toliko časa. Ampak, je obljubila, kar boste videli, je umetnost.
Osamljenost ubija: Ni nam usojeno biti sami
Izsledki raziskav o osamljenosti ne le govorijo, ampak kričijo. Kronična osamljenost je dvakrat bolj smrtonosna kot debelost! Kronična osamljenost je tako smrtonosna kot 15 cigaret na dan! Kronična osamljenost je enako smrtonosna kot premalo gibanja, visok krvni tlak ali čezmerno pitje!
Resnične izpovedi žrtev nasilja: Prva dva meseca nisem šla iz varne hiše
Upokojenka, ki je več kot 30 let vztrajala ob nasilnežu, ker je verjela v svetost zakona; vaška ženska, ki se je z nožem branila pred posilstvi in jo je rešila šele prava ljubezen; intelektualka, ki ji je patološki narcis spremenil življenje v hollywoodsko srhljivko – objavljamo drugo nadaljevanje v seriji povzetkov resničnih življenjskih zgodb žensk, ki so preživele družinsko nasilje. V pretresljivi knjigi V njeni koži so jih zbrale sodelavke društva SOS telefon.
Janina preobrazba: Rada se prepušča toku življenja
»Človek res ne ve, kam ga pripelje življenje. Morda je sreča ravno v nepredvidljivosti, da se prepuščaš in sprejmeš, kar se ti ponudi. Nikoli si nisem mislila, da bom po končani srednji zdravstveni šoli svojo poklicno priložnost našla v igralništvu, kjer vztrajam že dobrih dvajset let,« je povdala 40-letna Mariborčanka Jasmina Marin, ki se je za preobrazbo odločila spontano. Rekla si je, če ne poskusi, se ne bo zgodilo. »Zanimivo je poskusiti kaj novega, spoznati ekipo in dobiti vpogled, kako te stvari potekajo. Si pa vsaka ženska kdaj zaželi, da se jo malo razvaja in osveži. Hvala za priložnost,« je bila ganjena.
Nova knjiga Urške Klakočar Zupančič: Ženska, ki verjame v ljubezen
Ob novi knjigi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič Sibilina sodba smo v torek, 21. novembra, ljubitelji dobrih knjig z vseh vetrov, tudi političnih, napolnili Linhartovo dvorano Cankarjevega doma.
Zamejska vasica Križ (Santa Croce): 700 stopnic do sinjega morja
Za mejo, kjer je bila nekdaj Slovenija, pa danes ni več, se slovenstvo pazljivo neguje z globokim zavedanjem, kako zelo je pomembno. Obiskali smo idilično zamejsko vasico Križ (Santa Croce) nad Trstom, njen prepoznavni ribiški muzej in gledališče ter se spustili po 700 stopnicah do sinjega (nekdaj slovenskega) morja. To je najkrajša pot s Krasa do morja, ki so jo nekdaj utrle noge tukajšnjih ribičev. Danes v ribiški vasi ne živi niti en ribič več, živi pa spomin nanje.
Tanja Uvera: Šele ko vidim iskrice v očeh, dam oblačilo iz rok
Oblikovalka Tanja Uvera se je s šivanjem srečala zgodaj, saj je bila njena babica šivilja. Prav na njenem šivalnem stroju je kot osnovnošolka iz ostankov blaga izdelovala oblačila za igrače in zase, pa tudi za mucka, ki se je, kot nam pove v smehu, včasih celo pustil obleči. Za oblikovanje pletenin se je odločila v zadnjem letniku študija, ko je iskala material, s katerim bi se lahko v celoti izrazila.
Kot lov za zakladom: Kilogram oblačil iz druge roke, prosim!
Moda se zelo hitro spreminja, trgovine menjavajo kolekcije, svet pa preplavljajo oblačila, ki jih je menda že toliko, da bi z njimi lahko oblekli naslednjih šest generacij! K sreči pa se z okoljsko ozaveščenostjo pojavlja tudi čedalje več trgovin in ponudnikov z oblačili iz druge roke, kjer je mogoče dobiti zelo dobro ohranjena oblačila, nemalokrat priznanih znamk, za ugodno ceno. Dogodek BeThrifty, največja razprodaja vintage oblačil v Sloveniji, katerega posebnost je, da robo prodajajo na kilogram, je prejšnji vikend privabil ogromno ljudi – največ mladih, pa tudi veliko tujcev.
Ženske, ki morijo: Nož v srce
Pred stoletjem je več obupanih, ponižanih in prestrašenih bajtark na Štajerskem dvignilo roko nad svoje može; pred sodiščem so izpovedovale tragične zgodbe o nasilju in brezupu. Te zgodbe so presenetljivo podobne zgodbam morilk iz sodobne slovenske črne kronike.
Brinček bo kmalu spet tekel!
Verjetno si ne predstavljamo stiske invalidsko upokojene gospe, ki je vsak dan gledala trpeti Brina, svojo malo, prisrčno pasjo kepico sreče, zaradi bolečin v poškodovani tački.
Resnične junakinje: Na prvi frontni črti boja proti nasilju nad ženskami
'Ženska nas je klicala, medtem ko je partner s sekiro razbijal vrata ...'
Knjižni prvenec Boruta Pahorja: V postelji s predsednikom
Skoraj leto dni ni več predsednik države, pa Boruta Pahorja še vedno naslavljajo z »gospod predsednik«. Ker »gospod bivši predsednik« nekako nima enakega zvena, domnevam. Te dni je pri Beletrini izšla njegova prva knjiga Zmaga je začetek, v ambiciozni nakladi 3500 izvodov. »Prosim vse za razumevanje, ker je to moja prva tiskovna konferenca skoraj po letu dni in sem malce prijetno vznemirjen,« pravi in je videti … prijetno vznemirjen. Če si še nepreverjen avtor prvenca in skušaš prodati 3500 knjig, je sklic tiskovne konference umna reklamna poteza. Čeprav lahko prileti kakšno neprijetno vprašanje. Ste jo čisto sami napisali, vprašam.
Nož na vrat, brca v trebuh, beseda v srce
Objavljamo prve v seriji izborov izpovedi žensk, ki so bile žrtev najrazličnejših oblik nasilja. Njihove zgodbe so zbrale sodelavke društva SOS telefon in so objavljene v pretresljivi knjigi V njeni koži.
Prihajajo nevarne uredbe: GSO da, domača semena ne?!
Bo Slovenija pokleknila?
Zakonca o skrivnem svetu svinganja v Sloveniji: Življenje si rada začiniva s skupinskim seksom
Si predstavljate, da se v soboto zvečer s partnerjem skrbno uredita in jo mahneta na vroč zmenek s še enim parom? Ne? Verjamem. A to vsaj dvakrat na mesec počneta Rok in Samanta, zakonca iz Celja, ki si življenje že nekaj let prav sočno pestrita s skupinskim seksom. Prav ste prebrali. Moja sogovornika sta tokrat svingerja, ki sta mi nič kaj sramežljivo razkrila in pokazala, kaj vse se skrito pred očmi javnosti dogaja v naši podalpski deželi. Ste postali radovedni? Potem pa brž z menoj na intimno potovanje v skrivni svet svinganja!
Pogumno v največje spremembe
»Izviram iz podjetniške družine. Sem aktivna, komunikativna, polna zamisli. Strahu pred novostmi nimam oziroma ne poznam. Menim, da bi moral vsak človek početi tisto, kar ljubi, ima rad, v čemer uživa, čuti do tega strast, saj edino tako nimamo občutka, da je to delo, ker nas poganja nekaj v nas. Je pa treba najprej ljubiti in ceniti sebe, se dati na prvo mesto, videti svojo vrednost, edino tako zmoremo biti zadovoljni. Vsakdo bi se moral truditi za svojo osebno rast, saj edino tako zmoremo dati del sebe drugim. Edina stalnica v življenju je sprememba; bodimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu,« pravi 49-letna Ljubljančanka Tanja Toplak, ki se je pogumno podala na pot sprememb. Najprej v zasebnem življenju, zdaj pa še na preobrazbi.
Dr. Tina Prodnik: Najtežje je spreminjati navade
Dr. Tina Prodnik je molekularna biologinja, zdravnica naravne in integrativne medicine, ki že vrsto let živi v Švici in ima tri sinove. Čeprav se žensk običajno ne sprašujepo letih, sem takoj po tem, ko mi je vsa sijoča stisnila roko, želela izvedeti, koliko je stara. Ko sem slišala, da bo konec meseca praznovala 48 let, je bilo jasno, da njenim nasvetom velja prisluhniti, saj svojih let res ne kaže navzven, in glede na njeno energičnost ter stanje telesa, očitno tudi na znotraj ne.
Jolanda Ravnikar za junake 3. nadstropja: Nepozabno bo!
Jolanda Ravnikar je sedemdesetletna gospa neizmerne energije, polna plemenitih ciljev, ki ji osmišljajo življenje. Kot dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu pomaga s toplo besedo, objemom, podporo, vlivanjem optimizma. A mnogo hujše je, pravi, ko za zahrbtno boleznijo zboli otrok. Jolanda nas spodbuja, da pomagamo vsaj malo omiliti stiske, zato že četrtič organizira dobrodelni koncert za Junake 3. nadstropja – denar od letošnjih vstopnic je namenjen za prepotreben nakup hematološkega analizatorja. Koncert, na katerem bodo nastopili Modrijani, Čuki, Darja Švajger, Tanja Žagar, Marko Vozelj, Mitja Ferenc, Primož Grašič, Marko Hatlak na harmoniki in mnogi drugi, bo v četrtek, 23. novembra, ob 19.30 v Festivalni dvorani.
Pionirke združevalnega vala
V meglenem ljubljanskem dopoldnevu se dobim s tremi ženskami, tremi novinarkami in pisateljicami, ki so različne že na prvi pogled. Mileno Miklavčič dobro poznamo vsi Slovenci, leta že raziskuje in opisuje intimno življenje naših babic in dedkov, dolgoletna novinarka Maja Megla se je v svojih knjigah spopadla s kugo sodobne družbe, stresom in izgorelostjo, tretja članica te nenavadne združbe pa je naša kolumnistka, novinarka Katarina Keček. Pred temi tako različnimi damami je zanimiv izziv, na knjižnem sejmu v Ljubljani bodo kot samozaložnice nastopile skupaj.
Ste slišali zavpiti škrata?
Etnologinja in kulturna antropologinja Alenka Stražišar Lamovšek, kustosinja za etnologijo v novomeškem Dolenjskem muzeju, je v čast Unescovega leta nesnovne kulturne dediščine postavila razstavo o škratih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati? K njej sem šla po zgodbe in jih tudi dobila. Polno naročje. Povedanih z zanosom in užitkom. Ne samo o škratih, tudi o povodnem možu in sodobnih čarovnicah. Slovenska mitologija je še vedno pri dobrem zdravju in zelo živahna.