Zgodbe
Kako so seniorke dale Švici vetra
Tule je ideja: če do boljše okoljske politike ne moremo s prošnjami, protesti in prepričevanjem, si jo pa iztožimo! Preverjeno deluje, skupina nadpovprečno vztrajnih Švicark je na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi premajhne ambicioznosti pri zastavljanju okoljskih ciljev tožila svojo državo in dosegla zmago. Juhej.
Oscar Pistorius je spet svoboden
Morilec je bil svetovno znan športnik, olimpijec, žrtev uspešna manekenka. Seveda je bil umor na vseh svetovnih naslovnicah. Zgodilo se je na valentinovo leta 2013. Zdaj je Oscar Pistoruis po devetih letih zapora znova na prostosti.
Drvimo v finančno brezno. Grabiti bi nas morala panika!
Politiki so se poenotili, ljudstvo je pomirjeno, referendum bo zgolj še formalnost, drugi blok jedrske elektrarne se malodane lahko začne graditi – tak je splošen vtis v javnosti. Glasovi proti jedrski elektrarni so tišji, večina pa se ukvarja z življenjem in se jim ne da preveč razmišljati o prihodnosti električne energije.
Te ženske ne poznajo menopavznih težav
Legendarno ljudstvo Hunza, ki živi v dolini (sicer na nadmorski višini od 1500 do 3000 metrov), obdani z visokimi vrhovi, na severozahodu Pakistana, velja za ljudstvo z največjim številom stoletnikov na svetu. Moški naj bi še pri devetdesetih zaplodili potomce, ženske pa včasih rojevajo tudi pri šestdesetih. Skrivnost ni v dednosti, so ugotovili znanstveniki, temveč v zdravem življenju. Jejo sadje, zelenjavo, veliko se gibljejo, postijo, nimajo stresa. Ženske ne poznajo težav menopavze. Morda se v njihovem življenjskem slogu skriva kakšna rešitev tudi za ženske zahodnega sveta, ki jim mena povzroča kup preglavic.
Prva kanabinoidna ambulanta pri nas
Konoplja dokazano pomaga in se uporablja kot zdravilo pri kronični bolečini, stranskih učinkih kemoterapije (bruhanje in slabost), za lajšanje simptomov in spastičnosti pri multipli sklerozi, za zmanjševanje epileptičnih napadov pri otrocih. Čeprav je uporaba konoplje in njenih učinkovin (kanabinoidov) v Sloveniji dovoljena že nekaj let, 2017. je bila opredeljena kot zdravilo, ne moremo govoriti o njenem širšem predpisovanju v zdravniških ambulantah. Tako je prva kanabinoidna ambulanta pri nas, ki so jo odprli v zasebnem zdravstvenem zavodu Zdravje v Ljubljani, pozitivno presenečenje – čeprav gre za samoplačniško storitev.
Kaj nam pa je, da ne smemo več niti umreti?!
Topla, sočutna, razumevajoča in vedno pripravljena poiskati rešitve za vsak problem. Takšna je Marjana Bernot – tisti glas ali obraz, s katerim se svojci težko bolnih in umirajočih najprej srečajo v svojem iskanju poti in odgovorov po prejemu diagnoze neozdravljivo.
Kako smo našli obraz za prvomajsko naslovnico
Za Janino naslovnico ni vedno lahko najti modela, a naša fotografinja Mateja Jordovič Potočnik je namazana z vsemi žavbami, pa še ogromno ljudi pozna.
Zaspite, v suženjstvo zakleti!
Iz leta v leto je manj prvomajskih kresovanj, govori sindikalnih zaupnikov pa so čedalje bolj resignirani. Kajti iz leta v leto je v sindikate včlanjenih manj ljudi, apetiti kapitala pa so čedalje večji. Daleč so časi, ko so se ob donenju Internacionale iz na desettisoče grl tresla stekla na oknih vlade, parlamenta in palače Gospodarske zbornice. Izolirani, izkoriščani in naščuvani proti domnevnim reliktom socializma se novodobni proletarci in prekarci čedalje manj združujejo v skupnem boju za delavske pravice.
Naš vsakdanji kruh – iz gensko spremenjenega žita
Večina poslancev in poslank v evropskem parlamentu, med njimi tudi trojica iz Slovenije, je naredila še (pred)zadnji korak k umiku vseh varnostnih standardov za živila iz nove generacije gensko spremenjenih rastlin. In s tem pokazala, da namesto državljanom in državljankam služi predvsem izbranemu odstotku najbogatejših. Ki jim je figo mar tako za okolje kot za zdravje slehernika.
Janina preobrazba: Navdušena nad vsem lepim
»Glede na to, da sem nedavno praznovala 60 let, je bila preobrazba lepo darilo, saj sem si že dolgo želela osvežiti svojo podobo. Sicer so mi moji zdaj že sivo-srebrno lesketajoči se kodrasti lasje všeč. Povezujem jih tudi z nekaj modrosti, ki je prišla z leti. Veselila pa sem se tudi srečanja z ekipo in bila radovedna, kako bo vsem skupaj uspela ta preobrazba,« je povedala Ljubljančanka Ksenija Rman, oblikovalka nakita, ki je mestni vrvež zamenjala za umirjeno življenje na deželi.
Škandalozni ljubezenski trikotniki
A je res že tako dolgo? Skoraj trideset let je že od znamenitega intervjuja princese Diane za BBC, v katerem je rekla, »v tem zakonu smo bili trije, zato je bilo malo gneče«, in prvič javno povedala, kar so takrat že vsi vedeli, da jo namreč mož Charles vara s Camillo Parker Bowles. To je bilo novembra 1995 in ob intervjuju je svet ostro zajel sapo. Kar se v teh treh desetletjih ni prav nič spremenilo, je to, da so ljubezenski trikotniki zelo boleči, in če je vsaj en vogal trikotnika znana oseba, so tudi gradivo za prvovrsten škandal.
Biti star ni težko, težko je biti mlad
Julia Louis-Dreyfus v svojem podkastu, naslovljenem Wiser than me (Modrejša od mene), intervjuva zrele ženske ikone, ki še vedno puščajo pečat. Njeni pogovori so polni humorja, modrosti, ženske energije, neprizanesljive odkritosti in neposrednosti, ki si jo vse preveč žensk dovoli šele v zrelih letih. Njene gostje so ženske, ki imajo kaj povedati – igralke, pisateljice, aktivistke, modne ikone ... Vsaka drugačna, vsaka posebna, a vsaka taka, od katere se lahko kaj naučimo.
Nika Svetec, kraljica pralin
Naj najprej zapišem, da bi si po mojem za tale članek zaslužila dodatek. Ker sem prvič v življenju doživela prevelik odmerek čokolade. Pravzaprav sem mislila, da sem proti njej odporna, saj že od malega skrbim, da ne bi prišlo do abstinenčne krize, a sem se v čokoladni atelje Bon Bon v Kamniku odpravila zjutraj, še pred zajtrkom. Napaka!
Ni me več strah smrti, strah me je, da ne bi živela
Mariborčanka Iris Magajna pravi, da jo je življenje preizkušalo že v mladosti. Veliko je imela izzivov z zdravjem, med drugim so ji zdravniki celo napovedali, da ne bo nikoli imela otrok, pa je danes mamica treh. Težave je vedno prebrodila z optimizmom, življenje namreč jemljemo vse preveč resno. Da je to res, je med drugim spoznala, ko je pri tretjem porodu doživela presunljivo obsmrtno izkušnjo; ta ji je, skupaj s spoznanji v času rehabilitacije, povsem spremenila pogled na življenje. »Ni me strah smrti, strah me je, da ne bi živela,« pravi.
Zgodba o Timu: 'Kaj bo z njim, ko nas več ne bo?'
Tim Razpotnik je nadarjen pianist. Izza priprtih vek 21-letnega mladeniča se smehlja večni deček, ki živi dva svetova v enem. Tim ima namreč avtizem in zmerno motnjo v duševnem razvoju. Ob veliki podpori domačih in okolice je resda razvil številne sposobnosti, a če bi se, denimo, izgubil, ne bi znal poiskati pomoči in povedati, od kod prihaja.
Za vsak obraz se najde klobuk
V prvi polovici devetnajstega stoletja so med oblačilnimi obrtnicami menda edino modistke lahko imele samostojno obrt. Po drugi svetovni vojni jih je bilo v Ljubljani okoli štirideset, danes pa na Trubarjevi 7 sameva lokal zadnje ljubljanske modistke Mimi Dobnikar, ki bo v letu ali dveh prav tako zaprl svoja vrata.
Ne, nismo na pragu tretje svetovne vojne
Preden zaradi grozečih novic iz Ukrajine in z Bližnjega vzhoda doživite spontan samovžig ali pa se zakopljete deset metrov pod zemljo, greste nemara ovešeni s kito cvetja na ulico prepevat Dan ljubezni, preberite, zakaj nam nebo še ne bo padlo na glavo (upajmo).
Eko in Luks, najbolj znan pasji šofer
Samota je edina zvesta spremljevalka poklicnih voznikov velikih tovornih mrcin, zato si je 36-letni Esmir Muratović iz Kamnika pred štirimi leti zaželel sopotnika. Med nekaj tednov starimi osmimi mladički, mešančki med borderskim in nemškim ovčarjem, se je le eden odzval na klic »Luks« in pricapljal k novemu lastniku. Odtlej sta neločljiva, skupaj sta prevozila več kot 500 tisoč kilometrov po evropskih cestah, Luks pa se je izkazal tudi za angela varuha.
Kdo bo nasilnemu profesorju pristrigel krila?
Nasilni profesor, o katerem pišemo že skoraj dve leti, in njegova druga žena sta bila pred kratkim zaradi nasilja v družini, zanemarjanja mladoletnih oseb in surovega ravnanja v ponovljenem sojenju že drugič spoznana za kriva. Toda ali bo s tem grozljivke z ljubljanskega sodišča zares konec ali pa bomo tekli še tretji krog?
Janina preobrazba: Poplačana vztrajnost
»Življenje me vedno znova uči, da je treba vztrajati. Pregovor pravi, da gre v tretje rado, no, meni se je v četrto posrečilo priti na Janino preobrazbo. Z leti sem se naučila vztrajati. Navzven sem bila vztrajna, v sebi pa sem pogosto obupala, še preden bi karkoli zares poskusila. Vsako oviro sem doživljala kot neuspeh, in če nisem vnaprej vedela, da bom uspešna, se je nisem niti lotila. Na srečo ni več tako. Danes se podam v izkušnjo, tudi če ne vem, kaj in kako bo,« je povedala 44-letna Andreja Pancar iz Arnovega sela pri Artičah.
Vse, kar kopičiš, enkrat pristane na smetišču
Ana Drev se je pred štirimi leti poslovila od kariere alpske smučarke in zavila v podjetniške vode. Z izdelki, ki jih prodaja pod znamko Snow Monkey, skuša zmanjšati odpadke. Plastenke so zgodovina, je prepričana. Čas je za nove navade, ki ne škodijo ne planetu ne nam. Tekst: LARA JELEN
Vrnitev jezne prerokinje apokalipse
Čeprav ni Ivana Orleanska ali Che Guevara, je bilo po daljšem času odsotnosti z naslovnic dobro spet videti švedsko ikono boja proti podnebnim spremembam v akciji.
Duhoviti besedilopisci, dobri skladatelji in vešči interpreti
Lani jeseni so se v finalu Festivala slovenskega šansona, ki se je vrnil po desetletju premora, predstavili res zanimivi mladi ustvarjalci, ki jim lahko prisluhnete v ponedeljek, 22. aprila, v ljubljanskem Slamiču. To pa je žal eden redkih koncertov, kjer lahko predstavijo svoje ustvarjanje. Šanson v Sloveniji v zadnjem desetletju, odkar ni več festivala La vie en rose in odkar RTV SLO varčuje, nima primernega prostora. In to je velika škoda.
Migali smo z mariborskimi upokojenkami
Lahko si čemerno brundamo v brk »Težko je v naši domovini biti star«, lahko pa zažgolimo »Ljubim sonce«, kot to vsako jutro po zaključku vadbe, s katero udejanjajo hvaležnost za nov dan, za trenutek, ki je življenje, in za življenje, ki je le trenutek, storijo neuničljive mariborske upokojenke, zbrane v skupini Vitke ritke. Ki znajo enako kot dober švic ceniti pohano kuro, ki jo je pripravila prijateljica.
Irena Orešnik o boju za obstanek hribovskih kmetij
Veliko majhnih in srednjih kmetov pri nas hodi v službo, zato da lahko ohranjajo (večinoma) hribovske kmetije. Delo v strmih predelih je še posebej garaško in za to, da kmet pri 60 letih ne bo invalid, da bodo mladi še radi kmetovali, da bodo naši hribi lepo obdelani in podeželje poseljeno – je potrebna politična odločitev. Doslej se za hribovskega kmeta in s tem srednje velike kmetije nihče ni zares zavzel. Temu je pred slabim letom naredila konec Irena Orešnik s somišljeniki: ustanovili so Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. Čeprav ob obilici dela »hribovci« nimajo časa za aktivizem, so zavoljo nujnih sprememb morali stopiti skupaj in postati glasni.