Res se nisem mogla upreti enkratnim pralinam, ki v sebi skrivajo pravo čarovnijo okusov, ko jih je kraljica pralin Nika Svetec nastavila pred naju s fotografom. Nikar mi ne omenjajte discipline – rada bi videla junaka, ki bi se pri tem lahko zadržal! Ker če so običajne čokolade dobre, če so tiste dražje v prestižnih trgovinah boljše, vam zagotavljam, da so najboljše praline zagotovo Nikine.
»Kot otrok sem bila zelo sladkosneda. Z očetom sva bila od nekdaj čokoholika in sva vedno izbrala čokolado. Čokolado imam v krvi,« začne svojo zgodbo 29-letna Nika. Ker doma nikoli niso imeli veliko sladkarij, je začela sama peči. »Imela sem obdobje, ko sem delala pohorsko omleto enkrat tedensko. Vsi so jo hvalili,« se spominja. V šoli je imela dobre ocene, čeprav se ni veliko učila, si je pa vedno hitro vse zapomnila. »Mami me ni silila, da bi se učila, je pa rada rekla, da bodo čistilke vedno potrebovali – a ni mislila zaničevalno, ampak v smislu, da bo tudi brez kakšne petke življenje lahko lepo,« pravi Nika, ki se je vpisala na evropsko gimnazijo v Kamniku in se šele pozneje odločila za gostinstvo. »Sem tip človeka, ki dela po liniji najmanjšega odpora. V kamniško gimnazijo sem šla, ker je blizu – le deset minut stran od doma. Sicer sem se na njej veliko naučila, ampak je bilo premalo uporabnega znanja za življenje, kar vidim sedaj, ko imam podjetje. Da bi postala slaščičarka, sem pomislila v tretjem letniku srednje šole. Vse otroštvo sem plesala hiphop in mislila, da se bom tudi naprej ukvarjala s plesom. Pozneje sem razmišljala, da bi šla na fakulteto za šport za učitelja športne vzgoje, pa da bi postala veterinarka, ker imam rada živali, razmišljala sem tudi o delu kozmetičarke … Težko se je pri 14 odločiti, kaj boš delal do konca življenja,« pravi Nika, ki se je po gimnaziji torej vpisala na višjo gostinsko šolo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 23. april, 2024.
