Vojna je te dni na jezikih vseh. In to tista prava, »ta velika«, največja, ki bi končno zajela tudi podalpsko zakotje in nas odnesla v novo svetovno norijo, za katero je marsikdo že skoraj prepričan, da se ji ni moč izogniti. O vojni z resnobnim glasom govorijo televizijski napovedovalci ob novicah, ki spominjajo na napovednike za hollywoodske filme katastrofe. O vojni se pogovarjajo vrtičkarji čez plotove svojih vrtov, zaradi nje dobre ženičke molijo rožni venec, najstnice pa trepečejo v napadih anksioznosti. Vojna – o njej z od strahu na široko razprtimi očmi fantazirajo celo malčki v vrtcu, ki ga obiskuje potomstvo avtorja teh vrstic in potem doma vročično razklada pravljice o zlobnem ruskem carju, ki da želi zavzeti ves svet. Vse, staro in mlado, z nelagodjem opazuje vznikanje vedno novih žarišč v svetu, in ugiba, kdaj se bodo posamezni ogenjčki – Ukrajina in Palestina, pa še Iran, Jemen, Severna Koreja, Tajvan – združili v neustavljivo ognjeno vihro. Saj po svoje bi bilo logično – v zadnjih nekaj letih smo doživeli pandemijo, vzpon umetne inteligence, požare, vesoljno povodenj, hekerske napade in zdravniške stavke; skratka vse, samo vojne še ne. Tako nekako gre vzorec razmišljanja.
Da utegne počiti, nas strašijo tudi posamezni politiki in generali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahodne zaveznike posvaril, da bi padec Ukrajine Vladimirja Putina opogumil do te mere, da bi si končno drznil napasti tudi katero od baltskih članic zavezništva Nato, kar »bi zagotovo pomenilo tretjo svetovno vojno«. Nizozemski admiral Rob Bauer, ki zavzema visok položaj v paktu Nato, je sprožil val histerije, ko je januarja v Bruslju črno na belem povedal, da »mir, v katerem živimo, ni samoumeven. Zato se v zavezništvu pripravljamo na možnost konflikta z Rusijo.« Vsega štiri dni pred tem je britanski obrambni minister Grant Shapps napovedal, da »utegnemo v petih letih doživeti izbruhe vojn v različnih državah, vključno z Rusijo, Kitajsko, Iranom in Severno Korejo.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 23. april, 2024.
