Ob hitro bližajočih se evropskih volitvah se marsikateri član in članica vse bolj apatičnega slovenskega volilnega telesa sprašujeta, zakaj in komu na čast naj bi se odrekla (upajmo da) sončni junijski nedelji in šla na volišče oddat svoj na videz nepomembni glas podpore na videz nepomembnemu kandidatu ali kandidatki za sedež v evropskem parlamentu – oddaljeni, od križev in tegob slovenskega človeka odtujeni instituciji brez pravega vpliva na kakovost življenja pod Alpami. Tako nekako gre tožba utrujenega volivca, toda žal je tako, da ima evropski parlament tolikšno moč, da v pomembni meri oblikuje našo družbeno realnost. To potrjuje že površen pogled na teme, ki jih je obravnaval na zasedanju 24. aprila v Strasbourgu; po vplivu na kakovost naših življenj, na naše zdravje in na stanje okolja pa prednjači sprejem posebnega poročila o živilih iz rastlin, pridobljenih z novimi tehnikami genske manipulacije (NGT).
S potrditvijo poročila, ki ga je pripravila poslanka poslanske skupine Evropske ljudske stranke Jessica Polfjärd, je večina evroposlank in evroposlancev naredila nov, ključni korak k uresničitvi želja biotehniških korporacij, ki si prizadevajo za nebrzdano izkoriščanje narave in uničenje majhnih, neodvisnih kmetov. Kajti tako poročilo Jessice Polfjärd kot pred tem stališče Evropske komisije, ki je prav tako podprla odpravo večine varnostnih zahtev za živila iz rastlin NGT, so v veliki meri narekovali lobisti gigantov Bayer in Syngenta. Zlasti prvi je s kovanjem dobička iz škropiv z glifosatom, ki naj bi povzročil več rakavih obolenj (tako v Evropi kot v ZDA so bile zato vložene številne tožbe), dokazal, da mu je za navadne ljudi, prislovičnih 99 odstotkov deprivilegirane raje, kaj malo mar.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 29. april, 2024.
