Ker je rekel, da bo o tem vprašal kar umetno inteligenco (UI). Njen odgovor bom tudi zapisala in njeno definicijo primerjala z odgovori naših najmlajših, ki še razmišljajo s svojo glavico. Vprašali smo pet- in šestletnike iz vrtca Miškolin, enota Rjava cesta, skupina Nogavičke. Pa štiri-, pet- in šestletnike iz vrtca Kolezija ter petošolce iz Osnovne šole Zreče. Najpogostejši odgovori so povezani z lepim vedenjem za mizo.
UI pravi, da zanjo kultura pomeni način življenja posamezne družbe – vključuje vrednote, običaje, jezik, umetnost, zgodovino in način razmišljanja ljudi. Je tisto, kar oblikuje našo identiteto in nas povezuje s skupnostjo. Kultura se prenaša iz generacije v generacijo, hkrati pa se razvija in prilagaja novim časom. Odraža se v umetnosti, glasbi, literaturi, arhitekturi, pa tudi v vsakdanjih navadah, kot so način komunikacije, praznovanja in prehranjevalne navade. Kultura nam omogoča razumevanje lastnih korenin ter spoštovanje in sprejemanje raznolikosti drugih. Kaj pa pravijo »naravne« otroške glave?
Otroci 5. razreda OŠ Zreče (10 let):
Zame pomeni kultura, da smo kulturni. (Matic)
Ko slišim beseda kultura, pomislim, da se moram lepo obnašati. Kultura je zame tudi spoznavanje drugačnih ljudi. (Matevž)
Zame je kultura nekaj lepega, saj se pri kulturi veliko lepih stvari naredi; primerno se oblečeš, ješ, ubogaš. (Željko)
Zame je kultura to, da pomislim na tradicionalni slovenski zajtrk, slovensko zastavo, na mesto Ljubljana in na državo Slovenija, in tudi to, da se lepo, kulturno obnašamo. (Neja)
Beseda kultura opisuje kulturo vseh držav, npr. Kitajska ima kulturo, da jedo s palčkami, mi imamo kulturo, da praznujemo kurentovanje. Kultura je tudi, da se spoštujemo. (Nika)
Kultura je obnašanje naroda (npr. eni jedo z rokami, za nas to ni kultura, mi jemo s priborom). Jaz sem iz Bosne, in ko mami naredi burek, ga jem z rokami. (Amar)
Ko slišim besedo kultura, se spomnim na svojo družino, ko smo skupaj šli na sprehod. (Ilvana)
Ko slišim besedo kultura, pomislim na folkloro, nogomet, na sprehod v gozd, ko smo šli z družino v živalski vrt. (Žan)
Zame je kultura, kako se nekdo obnaša (je prijazen ali nesramen). Najbolje je, ko je prijazen in me spoštuje. Zato je zame pri kulturi najbolj pomembno, kako se nekdo obnaša. (Eva)
Kultura je to, da smo pri mizi vljudni in jemo, kot je značilno za našo državo. Kultura je tudi, da se oblačimo značilno za našo državo. Na primer na Japonskem nosijo dolge plašče. (Ana)
Kultura je, kako se obnašamo do drugih. Da smo do njih prijazni in jih spoštujemo. Kultura je, da pojemo vse na krožniku. (Gaja)
Zame pomeni kultura neka zelo stroga pravila. Torej, recimo, da med predstavo ne motiš ali se pogovarjaš. To so dolžnosti ali pravice. Mogoče celo kako jemo, recimo, da imaš veliko pribora in se vedno gre od zunaj navznoter. Da spoštuješ druge kulture. (Klavdija )
Kultura je tudi naša ljudska dediščina, kot na primer ljudske pesmi, ki jih pojemo in ohranjamo ter prenašamo iz roda v rod. Kultura je tudi hrana, kot so slovenske tradicionalne jedi potica, kremšnita, pohorski lonec, kranjska klobasa, prekmurska gibanica. Kultura so kulturne prireditve, kot je Slamnikarski festival, tekmovanje v čipkarstvu, Ovčarski bal ter še mnogo drugih. (Jure)
Zame je kultura običaj, pa glasba, ki je značilna za to državo. Ljudske pesmi v tisti deželi ali pa pravice, ki bi jih morali vsi imeti, pa jih nimamo vsi, ali pa plesi, nekje bolj hitro, nekje bolj počasi. Kultura je povsod drugačna, nekje jedo s palčkami, nekje imajo vsi podoben videz, prazniki so pa povsod drugačni. Pri nas mislimo, da je dan mrtvih žalosten praznik, drugje pa plešejo, se zabavajo, smejijo. Jaz mislim, da je to kultura. In povsod imajo drugačen jezik. (Danaja)
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6, 11. februar 2025.
