V začetku januarja so v slovensko javnost prišli posnetki s farme kokoši nesnic, ki so jih skrivaj posneli aktivisti za pravice živali, objavljeni pa so bili v oddaji Tarča. Na njih so se zanemarjene kokoši gnetle druga ob drugi v grozljivih bivanjskih razmerah, najbolj pa je Slovence in Slovenke vznemiril pogled na kokoš, ki je znesla jajce kar na razpadajočem truplu druge kokoši. Zakaj vznemiril? Ker so ti prizori v večini ljudi vzbudili empatijo ob misli na trpljenje, ki ga morajo doživljati te živali – ne glede na uveljavljeno razumsko prepričanje, da gre pri perutnini za nižje razvita bitja, ki se v resnici sploh ne zavedajo, kaj se dogaja z njimi. Kot kaže vrsta zanimivih, prebojnih raziskav, je tudi tokrat sočutje tisto, ki ima prav, kajti putke so dejansko inteligentna in čustvena bitja, ki še kako občutijo trpljenje.
Nekje deset let bo tega, kar je avstralska raziskovalka Carolynn Smith ozemlje perutninske jate, ki jo je proučevala, prepredla s sistemom kamer in mikrofonov, poimenovanim Kokošji Big brother. Z njim je ujela in zabeležila vsak, še tako neznaten gib in posnela tudi najmanjši zvok, z analizo gore tako pridobljenih podatkov pa ji je uspelo razkriti kompleksne vzorce obnašanja teh običajno tako zaničevanih bitij. Izkazalo se je, da vodilni petelin v jati privablja družice tako, da zanje išče hrano, in ko jo najde, jim to sporoči tako, da obrača glavo zdaj na eno, zdaj na drugo stran in s posebnimi glasovi vabi samice k romantični večerji. Vsaka podobnost s človeškimi alfa samci je manj naključna, kot se zdi – a to še ni vse.
Smith je s pomočjo Kokošjega Big Brotherja ugotovila, da podobne trike uporabljajo tudi drugi petelini; ti sicer živijo v večnem strahu pred kljunom in kremplji velikega vodje, zato skušajo njegove konkubine zapeljati naskrivaj. Tako simulirajo, da so tudi oni našli hrano, in obračajo glavo – po domače rečeno, flirtajo. Vendar z razliko: da jih glavni petelin ne bi zasačil in premikastil, so dovolj pametni, da pri tem ne spuščajo nobenih zvokov. Temveč zgolj namigujejo privlačnim putkam in jih tako potuhnjeno vabijo v greh.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 4. februar 2025.
