V ganljivem, skrajno realističnem slovenskem dokumentarcu Otroci alkoholikov iz leta 2022 avtorice Natalije Gorščak smo v osebnih izpovedih spremljali, kakšne travme, občutja in razočaranja doživljajo otroci alkoholikov. »Zaradi posledic alkoholizma je bolna naša družba. Veliko ljudi nosi v sebi neozdravljene travme in lahko se zgodi, da bomo z njimi zastrupili še naslednje generacije, zato je o tem treba čim več govoriti in začeti pri otrocih alkoholikov,« je bilo eno od sporočil filma. Pred kratkim je tako pri založbi Chiara izšla knjiga, dopolnjena izdaja, Odrasli otroci alkoholikov, ameriške terapevtke in pionirke na področju raziskovanja posledic alkoholizma v družini dr. Janet g. Woititz, o kateri so se na virtualnem omizju s predsednico Društva za pomoč otrokom alkoholikov (NACOA Slovenija) Sonjo Gerič Bevec pogovarjale psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik, psihoterapevtka Sanja Rozman, ki našo družbo bogati z literaturo o nekemični zasvojenosti, ter direktorica založbe Simona Hana Boc z osebno zgodbo.
Milijoni odraslih otrok alkoholikov po svetu doživljajo enake notranje boje – čutijo posledice otroške travme, ki je mnogi ne razumejo, nenehno potrebo po odobritvi, težnjo k perfekcionizmu, globoko jih je strah neuspeha, imajo težave z zaupanjem … »Nekoč je bilo ljudi sram priznati, da so otroci iz disfunkcionalnih družin, toda zdaj je to sprejeto. Nekoč je imel takšen človek močan občutek izoliranosti, zdaj pa se lahko čuti kot del celotne človeške družine,« je zapisala avtorica, katere knjigo so založniki sprva zavrnili. Tema je veljala za tabu, zato so ji vedno znova govorili, da zganja prevelik cirus zaradi majhne težave. Ko je leta 1983 knjiga končno izšla, se je prodajala predvsem na podlagi poštnih naročil. Knjigarne so jo začele prodajati zaradi povpraševanja, a jo imele skrito nekje v ozadju. Šele nekaj let pozneje je prodaja tako narasla, da se je uvrstila na seznam prodajnih uspešnic časnika The New York Times. Številke doslej prodanih izvodov, prevedenih v številne jezike, dosegajo dva milijona, kar govori o razsežnosti te težave. »Svet začenja prepoznavati, da vpliv alkoholizma na otroke ni pogojen s kulturo, raso, narodnostjo, poreklom, vero in gospodarstvom, temveč gre za pandemijo,« pravi avtorica. Da je to velik problem tudi pri nas, se strinja Sanja Rozman, saj naj bi bilo od alkohola odvisnih kar 200.000 ljudi, zato bo treba nekaj narediti. Ozaveščanje je prvi korak, zato pozdravlja prevod te knjige, ki je bila svoj čas ena prvih, ki je problemu dala ime.
To je dolga pot
Veliko pomembnega zase je v knjigi našla Simona Hana Boc, direktorica založbe Chiara, ki izdaja knjige, s katerimi lahko ljudje bolje razumejo sebe in si pomagajo. Tudi sama prihaja iz družine alkoholika, težave so se začele v njenih najstniških letih. »Najprej sem se obrnila na sosedo, ki je bila psihiatrinja. Dejala mi je: Simonka, če oče ne bo hotel ničesar spremeniti, ne bo nič pomagalo, tudi če se boš metala na trepalnice. In jaz sem se dvajset let metala na trepalnice,« prizna. Obiskovala je predavanja, skupine, raziskovala in iskala informacije na vseh mogočih straneh – v knjigah, psihologiji, duhovnosti. Prehodila je ogromno pot in preko nje prišla do notranjega miru ter stabilnosti. »To je trideset let dela, ki se ne neha.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
