A Manca ima v njem glavno vlogo in po videnem ni prav, da rečemo, škoda, ker je ni več med nami, temveč, bravo, Manca, in – hvala!
Njena hči Tina Košir je ob premieri filma, ki nas sprašuje, kaj bomo naredili s časom, ki nam je še na voljo, dejala, da čuti Mančino prisotnost. Vsestranska Manca, ki je strastno ljubila knjige, duhovite ljudi, iskrive sogovornike, umetnost in življenje v vsej svoji barvitosti – od rojstva do radostnega staranja in smrti, ki je bila njena velika učiteljica – je film videla. Na njen rojstni dan so se zbrali z družino in si ga skupaj ogledali – takrat, ko še niso vedeli, da se ji je bolezen poslabšala.
Čista resnica
Režiserka Nina Blažin in direktor fotografije Darko Herič sta postala Mančina zvesta spremljevalca ter jo snemala od leta 2019 do 2023. Ustvarila sta ne prav klasičen dokumentarec, a sta beležila resnico, čisto življenje: Manco med ličenjem, kuhanjem, umivanjem glave, navijanjem las s pomočjo naravnega balzama (piva), ujela sta njeno dihanje, disciplinirane vaje, s katerimi je ohranjala govor po operaciji jezika, ni jima (in kameri) zaloputnila vrat v ordinaciji zobozdravnika ali onkologa ...
Nina je Manco poiskala po smrti očeta. »Njegova smrt me je spremenila. Mance prej osebno nisem poznala, potem sem se povezala z njo in jo začela spremljati – sledila sem osnovni ideji, da je smrt del življenja, in spotoma izvedela, da ima Manca raka.« Osnovni temelj nastajanja filma je bilo zaupanje – le tako je Nino in Darka spustila tako zelo blizu. In Manca je spremenila tudi njiju. Darko je po premieri povedal, da vsako bližnje srečanje s smrtjo da človeku motivacijo za življenje. In točno to je občutek, ki gledalca navda med gledanjem tega 88-minutnega umetniškega izdelka – praznujmo življenje. To je dar in kot takšnega ga je videla ter doživljala Manca.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 4. februar 2025.
