Grenlandci se ne bodo nikoli prodali. Helena Dejak je prepričana o tem. Slovenka, ki že pet desetletij živi na islandiji, vsako leto pa lep del časa preživi na Grenlandiji, med domačini, Inuiti. Govorimo seveda o ideji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi ta kos sveta kar kupil in priključil ZDA.
Donald Trump je biznismen. Surovi biznis v kombinaciji z neizmerno politično močjo pa rojeva občutek vsemogočnosti in megalomanske ideje. Ideje, ki bi, če bi jih uresničil, lahko spremenile obraz sveta, kot ga poznamo. Ne le na zemljevidu. Premaknile bi meje sprejemljivega, do konca porušile že tako načeto moralno držo demokracije, v kateri, vsaj po imenu, še živimo. V temelju bi porušile prav in narobe, na katerih je zgrajena naša družba.
Ni prvič
Trump oči na Grenlandijo ne meče prvič. Že v svojem prvem mandatu je javno govoril o tem, da bi jo kupil od Danske, ker je po njegovem mnenju strateško pomembna in bogata z naravnimi viri. Po svoji stari navadi je svoje misli delil z javnostjo na Twitterju in, denimo, objavil fotomontažo hotela Trump Tower na grenlandski obali. Prepričan je, da bi bila prodaja ugodna tudi za Dansko, ki Grenlandijo vsako leto financira s stotinami milijonov evrov in ji tako ali tako daje čedalje večjo avtonomijo. Grenlandci pa itak komaj čakajo Ameriko na svojih tleh. Ko je danska premierka Mette Frederiksen takrat zavrnila njegov predlog, je v znak protesta odpovedal načrtovani obisk Danske in s tem sprožil mednarodne kritike.
Ljudje na Grenlandiji so se takrat vsemu skupaj smejali. Tudi danes je smeh najpogostejša reakcija, pravi Helena. »Mladi so mi rekli, zdaj bomo postavili stolpnico tam zraven, kjer imaš ti hišo! Ni jim všeč, da se pogovarjajo o njihovi deželi kot izdelku, ki je naprodaj. Na Facebooku skoraj ni človeka, ki ne bi imel po novem na svojem profilu grenlandske zastave. Po njihovem je Grenlandija za Grenlandce in nikogar drugega.« Helena je prepričana, da iz vsega skupaj nič ne bo in da bi mediji morali Trumpove izjave preprosto ignorirati, ne pa jih še razpihovati. »S tem mu le dajejo polet in prah se bolj vzdiguje, kot je treba,« pravi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 4. februar 2025.
