Inštruktor in vodja šole preživetja Laris Žurga živi na Blokah, v neposredni bližini območja rjavih medvedov, največje evropske zveri. V milejših zimah z manj snega se ti vse bolj prilagajajo spremenjenim podnebnim razmeram in iščejo hrano tudi pozimi, zato jih lahko srečamo v gozdu. Laris tudi vodi oglede medvedov v njihovem naravnem okolju. Seveda smo ga vprašali, kako se izogne napadom.
Pri srečanju skušajmo ostati mirni – medvedi v večini primerov izvedejo lažni napad, namenjen svarilu.
»V Sloveniji imamo srečo, da so rjavi medvedi še vedno del naše naravne dediščine. Na Notranjskem z obsežnimi gozdovi so srečanja z njimi relativno pogosta. Moja so se skoraj vedno zgodila na območjih Bloške planote, Rakitne in Snežnika,« za začetek pove Laris Žurga.»Najpogosteje sem medvede srečeval zgodaj spomladi, ko so se ravno prebudili iz zimskega spanja. V tem obdobju so lačni in iščejo prvo hrano. Spomnim se srečanja v Iški, kjer je velik samec brskal za koreninami. Oddaljen sem bil le nekaj deset metrov, a me je hitro zaznal in se brez zanimanja umaknil v gozd. Poleti so srečanja redkejša, takrat so aktivni predvsem ponoči ali zgodaj zjutraj. Pogosto se zadržujejo ob potokih ali močvirjih, kjer si poiščejo osvežitev in hrano. Na območju Velikih Blok sem naletel na medveda, ki je v jasni poletni noči iskal ličinke os in premetaval kamne. Jesen je zanje obdobje hiperfagije, ko zaužijejo ogromno hrane, da si naberejo maščobne zaloge za zimo. Zato jih v tem času srečujemo na območjih z žirom, želodom in sadjem. Na Metuljah sem tako opazoval medvedko z mladičem, ki sta si postregla z divjimi jabolki. Pozimi sem medvede sicer redko videl, a na poti skozi zasnežen gozd sem že naletel na njihove sveže sledi.«
Zaradi podnebnih sprememb in milejših zim z manj snega so medvedi že spremenili navade. »Obdobje hibernacije se skrajšuje, ponekod pa se sploh ne zaležejo v klasičnem smislu, temveč ostajajo delno aktivni vse leto. Prilagajajo se razmeram. Lokalni prebivalci poročajo o svežih sledovih medvedov tudi v mesecih, ko bi pričakovali, da spijo. Ker ostajajo aktivni, je ključno, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe, kako preprečiti morebitna srečanja z njimi. Sicer pa je medved praviloma plašen in se bo, če ga ne presenetimo, raje umaknil.«
Fotolov na medveda
Razen če si seveda srečanja z njim želite. »V zadnjih letih opažamo porast zanimanja tujih turistov – predvsem iz evropskih držav, kot so Nemčija, Avstrija, Italija in Nizozemska – za opazovanje medvedov. Privlačijo jih naši neokrnjeni gozdovi, velika biotska raznovrstnost in priložnost za varno opazovanje medvedov v njihovem naravnem okolju. Najprimernejši čas za to je pozno popoldne, tik pred sončnim zahodom, ko so medvedi najaktivnejši. Večerne ture so priljubljene med izkušenejšimi udeleženci. Opazuje se jih iz visokih opazovalnic, ki omogočajo varnost in fotografiranje živali. «
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 4. februar 2025.
