LARA ŽITKO, osebni arhiv

Tekst: KLAVDIJA RUPAR VUGA

V zadnjih desetih do petnajstih letih se je umetnost prebadanja razširila in postala del vsakdana. Pirsing ni več rezerviran samo za subkulture, čedalje pogosteje je del mode.

Moda

Tetoviranje ni več le za mlade – starejši prehitevajo mladino

Miss Enea (umetniško ime), lastnica pirsing studia Aurum by Miss Enea v Ljubljani, je vajeništvo opravila v Dublinu, tam je delala v studiih, specializiranih za ušesne kreacije. Te so še danes njena specialnost in največja strast.

»Pri pirsingih gre vedno za izražanje sebe, razlogi za to pa so različni: za nekatere je to simbol upora, za druge raziskovanje lastne identitete, pa estetski razlogi in nošenje nakita na malce drugačen način. Menim pa, da ljudem pirsingi vlivajo dodatno samozavest.«

##PAIDBREAK##

Še vedno so najbolj zaželeni ušesni pirsingi, predvsem ušesne kreacije –  individualno oblikovan set pirsingov in nakita, ki je prilagojen željam stranke ter ušesni anatomiji. »Sledijo pirsingi v nosu, vračajo pa se tudi pirsingi v popku.«

O higieni se ne pogajamo

»Na začetku se s stranko pogovorim o željah, viziji in izbiri nakita, hkrati pa preverim njeno anatomijo, saj ni vsak pirsing primeren za vsako telo. Če izbira ni najboljša, poiščemo alternativo, ki je hkrati lepa in varna. Ko stranka izbere nakit, pripravim vse za sterilizacijo, stranka pa podpiše soglasje in dobi navodila za nego. Pirsinge delam v posebni sobi, ki je zaradi higiene in zasebnosti ločena. Označim mesto preboda, ki ga stranka potrdi, prebodem in v le nekaj sekundah je pirsing narejen. A tu se zgodba še ne konča – stranka je vabljena na kontrolne preglede, na katerih spremljamo celjenje in po potrebi prilagodimo nakit. Šele ko je pirsing lepo zaceljen, lahko rečemo, da je proces zaključen,« poudari Enea.

Vsak studio mora imeti tudi dobre higienske standarde, ki so primerljivi celo z medicinsko prakso. »V Sloveniji imamo jasno določene smernice, ki jih dober studio upošteva. Najpomembnejše za stranko je, da je pozorna na osnovne stvari: čist in urejen prostor, profesionalen, prijazen izvajalec, ki je pripravljen razložiti celoten postopek in nego. O higieni se ne pogajamo, saj je osnova varnega in kakovostnega pirsinga.«

LARA ŽITKO, osebni arhiv

Kaj pa okužbe? 

Najpogostejša tveganja pri pirsingih so manjše iritacijske bulice. Te se lahko pojavijo zaradi pretiranega čiščenja, spanja na pirsingu, pritiska in trenja ali pa zato, ker stranka ne pride pravočasno na krajšanje začetnega nakita, ki ga uporabimo pri prebadanju. Vpliv ima lahko tudi splošno stanje telesa, na primer oslabljen imunski sistem. V večini primerov gre za stvari, ki jih z ustrezno nego in malo prilagoditve hitro uredijo.

Kot pravi Enea, so okužbe zelo redke – enkrat ali dvakrat na leto se zgodi, da stranka obišče zdravnika. »Najpogosteje so posledice človeškega ravnanja, na primer oseba pozabi na navodila in gre s svežim pirsingom v bazen ali pa ima v tistem času oslabljen imunski sistem. Večino manjših težav, kot so na primer iritacije, lahko odpravimo v studiu. Pri resnejših okužbah pa vedno svetujem obisk pri zdravniku, saj je včasih potrebna terapija z antibiotiki.«

Včasih je treba reči ne

Pirsingi lahko povzročijo tudi trajne poškodbe živcev in tkiva. Tveganje se lahko pojavi predvsem, če pirsing izvaja nekdo brez ustreznega poznavanja anatomije in prakse. Velika težava so tudi oralni pirsingi, ki so trenutno zelo v porastu. Če niso pravilno postavljeni ali ustrezno prilagojeni, lahko poškodujejo zobe in dlesni, povzročijo obrabo sklenine ali umik dlesni. Pri preprečevanju teh težav pomagajo redni pregledi in pravočasno krajšanje nakita, saj se s tem zmanjša nevarnost poškodb. »In dober posvet, še posebej pri oralnih – kako bo nakit sedel v ustih, ali se dotika zob, med govorjenjem drsi po dlesni – na podlagi tega lahko ocenim, ali je sploh primeren za stranko. Najlažje je pirsing narediti, veliko težje pa je reči ne, ko vidiš, da bi lahko ogrozil zdravje stranke – v takem primeru storitev zavrnem.«

LARA ŽITKO, osebni arhiv

Trdovratne brazgotine

Ena od posledic pirsingov so lahko tudi keloidi – kompleksnejše brazgotine, ki nastanejo zaradi pretiranega odziva telesa na celjenje. Pojavljajo se redkeje in so pogosto povezane z genetsko predispozicijo, nekateri so k njim preprosto bolj nagnjeni. K njihovemu nastanku prispevajo tudi zunanji dejavniki, kot so neustrezen nakit ali nepravilno izveden pirsing. A večina bulic, ki jih ljudje opazijo na pirsingih, niso keloidi, temveč iritacijske bulice, ki so precej pogoste in običajno rešljive. Če opazite keloid, ga nikoli ne poskušajte rešiti ali zdraviti sami, nujen je obisk pri dermatologu, ki lahko predlaga ustrezno terapijo – keloidi so namreč zelo trdovratni in zahtevajo strokovno obravnavo.

Celjenje ni sprint

Celjenje je odvisno od telesa, imunskega sistema, izbire nakita in življenjskega sloga. »Ne glede na lahek ali zahteven pirsing, največjo razliko pri celjenju naredita pravilna nega in kakovosten nakit. Nega je zelo preprosta – enkrat na dan pirsing očistimo s fiziološko raztopino (spredaj in zadaj) in nato dobro osušimo. Raztopino nanesemo na netkano gazo, s katero nežno očistimo mesto preboda, in ga do suhega popivnamo. Izogibamo se dotikanju in pazimo, da so lasje čim bolj odmaknjeni. Prav tako na tem delu ne spimo. Potrebna je tudi redna menjava vzglavnikov in oblačil, po tuširanju pa pirsing vedno osušimo. Zelo pomagata tudi zdrav življenjski slog in dobra hidracija – telo opravlja svoje delo veliko bolje, če ga podpremo.«

Celjenje je odvisno od posameznika, imunskega sistema in mesta preboda – ušesni hrustanec se celi od šest do devet mesecev, mečice od tri do šest mesecev. »Pirsing v nosu se celi okoli šest mesecev, tisti v ustih pa načeloma hitreje, približno dva do štiri mesece, saj je ustna sluznica zelo dobro prekrvljena. Pomembno je poudariti, da to ne pomeni, da je pirsing po tem času popolnoma zaceljen – celjenje namreč ni sprint.« Med zahtevnejše pirsinge spadajo pirsingi v hrustancu, saj je ta del slabše prekrvljen, kar pomeni daljši čas celjenja in več občutljivosti. Med lažje pa spada septum pirsing, ko se prebode tanjši del ušesnega pretina – to pomeni hitrejše in manj zahtevno celjenje.

LARA ŽITKO, osebni arhiv

Kdaj k zdravniku

Zdravniško pomoč je treba poiskati, kadar se pojavijo znaki resnejše okužbe – močna rdečica, toplota in pulziranje na mestu pirsinga, izrazita oteklina ter gost rumenozelen izcedek. Pozorni morate biti na splošne simptome, kot so vročina, slabo počutje ali občutek, da se stanje hitro slabša. Preden se odločite za pirsing, se morate tudi vprašati, ali imate kakšno kontraindikacijo, zaradi katere pirsing ni primeren. Enea izpostavlja naslednje: aktivna vnetja krvi, okužbe kože na mestu preboda, nekatere avtoimunske bolezni in motnje strjevanja krvi.

»Jemanje nekaterih zdravil, npr. za zdravljenje aken, je lahko razlog, da pirsing raje predstavimo na poznejši čas. To ni samo estetski poseg, temveč je poseg v telo, zato je pomembno, da se pred tem posvetujemo in ocenimo, ali je pravi trenutek zanj.« Poseben pogovor se opravi tudi s stranko, ki ima resnejšo diagnozo, pri takih je pred prebadanjem potreben pogovor z zdravnikom.

To ni samo estetski poseg, temveč je poseg v telo, zato je pomembno, da se pred njim posvetujemo. Zaradi jemanje nekaterih zdravil, npr. za zdravljenje aken, pirsing raje predstavimo na poznejši čas.