Mateja J. Potočnik

Želja po preobrazbi je v njej tlela že dolgo.  Nanjo se je želela prijaviti že pred dvema letoma, a ni zbrala poguma. Tokrat pa sta Petro Leskovšek Lasetsky iz Svečine pri Kungoti prehitela starša, ki sta jo želela za štirideseti rojstni dan razveseliti na poseben način. Diplomirana organizatorka socialnih dejavnosti je dolga leta nosila črne pajkice in daljše majice, zdaj pa je po njenem končno prišel čas, da si nameni več časa in pozornosti. Na preobrazbi je uživala in dobila veliko uporabnih napotkov.

Lepota

Janina preobrazba: Monikino poslanstvo je delo s starejšimi

##PAIDBREAK##

»Zrastla sem v naravi. Odkar pomnim, sem oboževala vrtnarjenje. To je opazila tudi moja oma, kakor babici rečemo na Štajerskem, in mi že pri treh letih uredila svojo gredico s korenčkom in peteršiljem. Svoj vrt sem nato imela še pri teti. Ko sem si ustvarila družino, sem imela vrt v najemu, odkar pa smo se pred štirimi leti iz mesta preselili na vas, sem presrečna, da imamo okoli hiše sto kvadratnih metrov vrta in še dva hektara preostale zemlje,« navdušeno pripoveduje Petra, ki je kot otrok uživala tudi v različnih otroških igrah – od gumitvista, zemlje krast do med dvema ognjema in številnih drugih.

»Zaradi lepih spominov na otroštvo sem leta 2018 izdala priročnik Igre našega otroštva, v katerem sem popisala njihova pravila,« pripoveduje. Zaradi ljubezni do narave je sprva želela postati cvetličarka. A ko je pri komaj trinajstih letih zbolela za Crohnovo boleznijo, se je vse skupaj spremenilo. Morala je na hitro odrasti s kupom zdravil in diet. In ker je bila šola v Celju, ona pa je prihajala iz mariborskega konca, se je staršema zdelo, da bo to predaleč za tako hudo bolno deklico. Zato se je raje vpisala na srednjo ekonomsko šolo.

»Odločitve nisem obžalovala, saj me je veselilo tudi delo s papirji in administracijo. Velikokrat sem se doma igrala banko in pošto,« se v smehu spominja Petra, ki je zaposlena v Mariboru, ima pa še popoldanski s.p. »Živim res polno življenje: veliko časa posvetim družini, urejanju doma, skrbi za živali, delu … S pomočjo bioloških zdravil Crohnova bolezen miruje. Številne preizkušnje so me spodbudile k ukvarjanju s sabo. Pred desetimi leti sva v 29. tednu nosečnosti izgubila hčerko, kar je bila res težka preizkušnja.

Starejša hči Jerneja je stara štirinajst let, mlajša Valentina pa jih ima pet. Dve leti sem potrebovala, da sem se psihično izkopala iz brezna trpljenja in obupa. Začela sem počasi delati na sebi. Ljudem, ki niso šli skozi takšne težke preizkušnje, se niti sanja ne, kako dolga je lahko pot do prvega nasmeha. In nato zavedanja sveta okoli sebe, pa tega, da najdeš moč za naprej. Na srečo se borbena levinja v meni ni dala. Trma je bila dobrodošla in mi je pomagala iti naprej.« Petra najde veliko utehe v branju, njena strast sta tudi ples in glasba. Štiri leta že pleše latino solo in vsak prosti trenutek izkoristi za to, da obuje plesne čevlje.

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja

»Dolga leta sem postavljala na prvo mesto druge in si zase nisem vzela časa. Zadnje čase pa se rada pocrkljam in obiščem frizerja, da me sfenira in mi polika lase. Takšna pričeska potem zdrži ves teden. Sicer pa si lase samo spnem v čop in grem novim dogodivščinam naproti,« je frizerju povedala Petra. Hitro sta našla skupni jezik. »Petra ima lepe naravno skodrane lase. Postrigel sem ji konice in osvežil obliko, nato pa se zaradi naravnih lepih kodrov odločil, da jih poudarim. Posušil sem jo s posebnim sušilnikom za skodrane lase,« je povedal Mitja Sojer Mič.

»V toaletni torbici v kopalnici imam le peščico najnujnejših ličil – obarvano kremo in  maskaro za trepalnice,« pa je vizažistki Manci Maselj zaupala Petra. Manca je pohvalila njeno polt. Ker je lepa, sijoča in zdrava, ni imela veliko dela s prekrivanjem nepravilnosti. Malce ji je le popravila obliko obrvi, nato pa ji z rjavim kajalnim svinčnikom in senčili v zemeljskih odtenkih poudarila oči. Videz je zaokrožila z rdečo šminko, ki pristaja vsaki ženski.

revija Jana