Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Čeprav je že skoraj štiri desetletja zapisana Pošti Slovenije, jo sodelavci in prijatelji najbolje poznajo po njenem nalezljivem nasmehu, energiji in športnem duhu. 56-letna Mateja Čeh je mama treh otrok, navdušena tekačica in ženska, ki verjame, da je treba življenje sprejemati takšno, kot pride. Z veseljem se odpira novim izzivom, a ostaja zvesta svojemu preprostemu življenjskemu vodilu: »Prepustim se naključjem. Kakor me bo odnesla voda,« pravi.

Lepota

Janina preobrazba: Medicinska sestra Mateja je zasijala v novi podobi

Mateja je odraščala v ljubljanski Šiški, med bloki, a najlepše spomine nosi na podeželje, kjer je med počitnicami obiskovala babico. Tam je spoznala drugačen svet, poln živali, travnikov in brezskrbnih dni. »Babica je imela krave in druge domače živali. Za nas mestne otroke je bilo to nekaj posebnega,« se spominja ta zgovorna gospa, ki se je po končani osnovni šoli odločila za takratno srednjo PTT-šolo.

Lepota

Sodelujte v veliki Janini preobrazbi: Vzemite si čas zase!

Navdih za poklic je dobila kar na pošti, kamor je kot deklica pogosto hodila po znamke in pošiljke. »Ker rada delam z ljudmi, sem tam ostala. In še danes mi ni dolgčas,« pove. Njena poklicna pot se je začela za poštnim okencem, nato je ob delu nadaljevala šolanje in napredovala do vodstvenih položajev. Danes vodi pošto v Črnučah, pred tem pa je delala še na dveh drugih poštah.

V skoraj 37 letih dela je spremljala neverjetne spremembe. Čase pisarniških map, ročnega zapisovanja in klasičnih poštnih storitev je zamenjala digitalizacija. »Nekoč smo poznali predvsem klasične poštne storitve. Danes pa prodajamo marsikaj, od srečk do finančnih storitev. Tudi poštarji imajo namesto papirjev telefone,« pravi Mateja in dodaja, da se ena stvar po njenem ni spremenila: »Prijazne stranke so bile prijazne nekoč in so še danes. Tisti zahtevnejši pa ostajajo enaki.« Mateja vodi kolektiv s štirinajstimi pismonošami in več sodelavkami. Ponosna je na dobre odnose, ki jih ustvarjajo.

»Nikoli nisem verjela v to, da je šef bog, vsi drugi pa spodaj. Moja vrata so vedno odprta.« Sodelavce rada povabi na skupna srečanja, novoletne zabave, športne dogodke in sindikalne izlete. Prepričana je, da dobro delovno okolje ustvarjajo predvsem ljudje. »Ko prideš skozi vrata, prinesi nasmeh. Kar je doma, pusti doma. Služba je služba.« Prav zaradi svoje energije in povezovalnosti je priljubljena med sodelavci, številne pa je navdušila tudi za šport, ki jo spremlja že od otroštva. Kot deklica je trenirala judo, pozneje igrala tenis. Resna ljubezen do teka pa se je rodila nekoliko pozneje.

Po rojstvu dvojčkov se je šport za nekaj časa umaknil družinskim obveznostim. Nato je prišla še hčerka, ki si jo je družina po tihem močno želela. »Ko sem vozila hčerko na sprehode, sem opazovala tekače. Nekaj me je vleklo za njimi. In tako sem začela.« Od takrat se ni več ustavila. Za seboj ima osem polmaratonov in kar deset nastopov na maratonu. Tek ji pomeni veliko več kot le šport: »Všeč mi je občutek svobode. Na tekmah spoznaš ljudi, doživiš marsikaj, skupaj treniraš, potuješ. To je poseben svet.«

S svojim navdušenjem je okužila celo nekatere sodelavke. Danes pa jo nekoliko ustavljajo zdravstvene težave.

Čeprav je veliko dosegla v službi in športu, je njen največji ponos družina. Priznava, da so bili začetki z dvema dojenčkoma naporni, a je bilo doma vedno veliko smeha. Ko se je rodila hčerka, sta ji starejša sinova že pomagala pri skrbi zanjo. Še danes ohranjajo tesne in iskrene odnose. Po ločitvi pred dvema letoma je postala bolj odprta za nove izzive. Rada potuje, predvsem s hčerko, s katero večkrat pobegneta na nekajdnevne mestne oddihe. Skupaj sta že raziskovali Pariz in Budimpešto, tudi s prijateljicami in sodelavkami rada obišče evropske prestolnice.

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja:

»Lepo je srečati gospo, ki pride v frizerski salon s tako zdravimi in kakovostnimi lasmi, kakršne ima gospa Mateja. Za frizerja je pravo veselje, ko se posveti srebrnosivim naravno skodranim lasem. Zato sem se odločila, da je ne barvam, temveč sem ji samo spremenila obliko pričeske: lase sem ji skrajšala do ramen in ji oblikovala frizuro, ki je videti bolj bujna, spredaj pa sem ji naredila frufru,« je povedala frizerka Andreja. Matejo je tudi sfenala, tako da je bila pričeska videti še bujnejša. Mateja pa se je pošalila, da je za urejanje svoje pričeske bolj lena: »Še psa peljem večkrat k frizerju kot sebe,« se je pošalila.

Enako je tudi glede ličenja. Mojstrici ličenja Manci Maselj je zaupala, da se njena hči naliči večkrat kot ona. Včasih je pogosteje posegala po ličilih, zadnja leta pa prisega na naraven« videz, kar zanjo pomeni, da vsak dan samo odhiti v službo, ne da bi se naličila. Manca ji je oči poudarila s črnim kajalnim svinčnikom in črno maskaro. Na lica in usta pa ji je nanesla rjavorožnato rdečilo in šminko.