Sonja Javornik

Kakšen je njegov tipični dan, bi težko rekli, saj je ves čas v pogonu – že zato, ker gre iz Ljubljane rad na Bled, Dolenjsko ali v Vrsar, kjer smo ga ulovili med vročinskim valom. Lahko pa vam predstavimo zadnjo soboto, ki jo je preživel kot 69-letnik. Začela se je v šarmantnem istrskem Vrsarju, kjer je bil na oddihu z ženo, nadaljevala pa v Slovenskem primorju, kjer je dan končal v družbi navdušenih oboževalcev.

Veselo v nov dan.Peter ni eden tistih, ki bi vstajali z levo nogo, a tudi ni vedno nasmejan. »Moje počutje je odvisno od tega, kako sem spal. Včasih sanjaš kaj morečega in te noč utrudi, včasih si lepo spočit. A ko se zavem dneva, sem ga zmeraj vesel. Danes sem se spomnil, da me čaka koncert pri nas na Obali, in takoj sem postal prijetno vznemirjen,« je povedal Peter, ki ga nič ne mika, da bi se umaknil z odrov, čeprav je že nekaj let upokojenec. Očitno bo kot njegov idol Mick Jagger tudi on še dolgo na sceni. »Ko sem imel kakšnih deset let, sem treniral smučanje. Takrat sem videl Mickovo izjavo, da bi rad pretekel vsaj mali maraton. Tudi on je bil od nekdaj športnik in to se mi je zdelo krasno. Tega, kar na odrih počne pri osemdesetih, sicer jaz nisem zmogel niti pri desetih.

Seveda pa imajo vsi svetovno uspešni rokerji svoje kuharje in trenerje, jaz pa živim bolj običajno življenje. Se mi pa še vedno zdi pomembno vsak dan redno hoditi ali kakšno uro plavati, če je le mogoče,« je povedal Peter, potem pa smo se z njegovo ženo Darjo, s katero sta tiste dni počitnikovala v kamniti hišici v središču starega Vrsarja, odpravili proti mestni plaži. Tam je Peter dvakrat odplaval precej lepo razdaljo. »Sicer simpatiziram s hedonisti, a se hkrati trudim učiti zmernosti pri hrani in pijači. Vsekakor nisem asketski tip, saj mislim, da ni vse v odrekanju, niti v poslu niti v športu. Nekaj je tudi v domišljiji, ustvarjanju … Rad padem v svoj svet, ko delam nove komade in iščem meje doživljanja, razumevanja in spreminjanja običajne stvarnosti. To je zame svet rokenrola, ki ni čisto navaden, nima pravil, ima pa več dimenzij. Ena, na odru, je pogosto podobna šamanski obliki transa, ko se ob muziki s poslušalci srečaš v čisto svojstveni realnosti. Saj ljudje že od pamtiveka iščemo drugo dimenzijo pri raznih obredih. Saj življenje ni samo spanje, preživljanje, pa obnavljanje vrste, ampak še kaj drugega!«

 V iskanju ravnovesja.Peter je zadovoljen, da nima takšnega tempa kot v času Sokolov, ko so igrali celo po štirikrat na teden, kar je bil razlog, da je razpustil skupino, saj je bil ob tem še redno zaposlen novinar. Zato je zdaj vsak koncert zanj povod za veselje, zaslužek pa vlaga tudi v potovanja, saj je vedno rad raziskoval svet. Velikokrat ga na potovanjih spremlja žena, s katero sta skupaj že od študentskih dni, čeprav Peter pravi, da še vedno iščeta ravnovesje. »Po eni strani se zavedam, da je treba v skupnost tudi vložiti nekaj, po drugi strani pa imam malo drugačen ritem, kot bi si želela ona,« se nasmeji.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 26, 1. julij 2025

Mateja Jordović Potočnik