Zarja Jana

V začetni fazi pandemije se je v zvezi s širjenjem okužbe govorilo predvsem o kapljičnem in kontaktnem prenosu, se pravi, da se lahko okužimo predvsem s kužnimi kapljicami, ki pridejo do naših sluznic s stikom z okuženim človekom, in z dotikanjem okuženih predmetov oziroma površin. Saj se še spomnite, kako smo poslušali nasvete, naj stvari, ki smo jih prinesli iz trgovine, za tri dni damo v klet, pa kako smo morali razkuževati ograje na hodnikih po blokih … in imeli še vrsto drugih ukrepov, ki so temeljili predvsem na kapljičnem in kontaktnem prenosu okužbe.

Resno opozorilo stroke že julija lani. Dokazi, da gre za pomanjkljivo strategijo zaščite pred virusom, saj zanemarja bistveno komponento – to je areogeni prenos virusa, so se nato začeli relativno hitro kopičiti, vendar sta politika in uradna stroka tako v svetu kot pri nas vztrajali oziroma vztrajata pri starem. Kot rečeno, Svetovna zdravstvena organizacija je, tudi z nekaj komaj prikrite nejevolje, nedavno le priznala, da prvotna doktrina glede prenosa okužb ni bila povsem ustrezna. Po svoje lahko razumemo, da takšna organizacija, kot je SZO, potrebuje čas in hkrati zares trdne dokaze, torej veliko relevantnih znanstvenih raziskav, da se premakne njeno (birokratsko) kolesje in spremeni obstoječa doktrina, a vendar ji mnogi očitajo, da bi lahko to v primeru covida-19 vendarle storila že veliko prej. Že julija lani je namreč 239 znanstvenikov z vsega sveta podpisalo odprto pismo, poziv zdravnikom, odgovornim mednarodnim institucijam ter političnim odločevalcem, v katerem so med drugim zapisali: »Zaskrbljeni smo, da bosta neprepoznavanje tveganja za aerogeni prenos covida-19 in odsotnost jasnih priporočil o nadzornih ukrepih proti virusu v zraku imela pomembne posledice: ljudje bodo morda mislili, da so v celoti zaščiteni, če spoštujejo obstoječa priporočila, v resnici pa so potrebni dodatni ukrepi za zmanjševanje aerogene okužbe.«

Njihove ugotovite in pozive so kmalu povzele tudi najuglednejše svetovne znanstvene revije, kot so Nature, Science, British Medical Journal … Lidia Morawska, raziskovalka aerosolov in ena od podpisnic omenjenega poziva 239 zdravnikov, je ves čas poudarjala: »Ko bo enkrat Svetovna zdravstvena organizacija izjavila, da gre za aerogeni prenos, bodo temu sledila vsa nacionalna telesa.« Naš NIJZ in njegovo počasno in tudi precej neopazno uvajanje aerogenega prenosa okužbe v svoje smernice oziroma napotke za ljudi sta kar dober primer.

Preslišani glas vpijočega v puščavi. Eden tistih, ki se je pri nas stvari lotil zelo natančno in strokovno podprto, je nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. O tej temi je napisal vrsto tehtnih člankov, in dogajanje pri nas morda najbolje povzame tale izsek iz enega od teh člankov: »Navodila NIJZ in zdravstvene oblasti ves čas sledijo stališčem WHO. Redki posamezniki so tudi v Sloveniji zelo zgodaj opozarjali, da nas virus ogroža iz zraka. Mitja Vilar, inovator in izumitelj, mož, ki je zaslužen za uvedbo reševalcev na motorju in ki zaman priporoča gasilca na motorju ter bliskavico za boljšo vidnost lokomotiv (o njem smo pisali tudi v Zarji Jani, op. a.), je že 17. marca lani naslovil na Ministrstvo za zdravje in NIJZ, nekoliko kasneje pa na vse pomembne naslove v državi, predlog za odvajanje okuženega zraka iz notranjih prostorov, zlasti v bolnišnicah, šolah in domovih starejših občanov. Zamislil si je odzračevanje v obliki nape nad bolnikovo posteljo (ali nad šolskimi klopmi), ki s pomočjo ventilatorja odvaja okuženi zrak skozi odprtino v okenski šipi. Vilar, ki se samoopredeljuje za vaškega posebneža, se ni ukvarjal s teorijami prenosa, temveč se je odzval na priporočilo, da je treba nositi maske: namesto da se pred okuženim zrakom ščitimo z masko, bi bilo bolje, da tak zrak odvajamo in nadomeščamo s svežim. Z izjemo varuha človekovih pravic, ki ga je birokratsko preusmeril na drugo ustanovo, ni prejel nobenega odgovora. Lahko pa je novembra v slovenskem časniku prebral, da so povsem enak sistem pričeli starši samoiniciativno nameščati v učilnice nekaterih šol na Bavarskem, v letošnjem januarju pa je to lahko videl tudi na nacionalni televiziji in poslušal intervju z nemškim 'inovatorjem'.« 

Več v reviji Zarja Jana, št. 18, 4.5. 2021