Revija Zarja Jana

Na ministrstvu sicer pojasnjujejo, da sedaj, ko je prepoved neonikotinoidov preklicana na ravni celotne Evropske unije, ne vidijo več razloga za tovrstno odredbo na nacionalni ravni. A se z njimi nikakor ne strinjajo okoljevarstveniki in čebelarji, ki menijo, da bi prepoved na nacionalni ravni še naprej služila kot varovalo, če si Evropa slučajno premisli in svojo odločitev prekliče. Ne pozabimo, da govorimo o res nevarnih pesticidih.

Ko pridejo čebele v stik z njimi, je smrt neizogibna

»Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin tudi neonikotinoidi učinkujejo na živčni sistem. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih,« je že pred več kot dvema desetletjema opozorila profesorica in aktivistka za družbeno pravičnost Margo Okazawa. V Sloveniji se je med neonikotinoidi pred prepovedjo največ uporabljal pripravek Gaucho z aktivno substanco imidakloprid. Od leta 1991 ga proizvaja Bayer CropScience in je eden od najbolje prodajanih insekticidov na svetu. Drug, sorodni izdelek, sliši na ime Poncho, v njem pa se skriva aktivna substanca klotianidin. »Začetek trženja imidakloprida in klotianidina se ujema s pojavom izginjanja čebel v številnih evropskih in ameriških državah. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo katastrofalne vplive neonikotinoidov na čebele,« pravi Vlado Auguštin, čebelar in svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi, ki je učinke neonikotinoidov zelo dobro raziskal. »Čeprav proizvajalec neonikotinoidov Bayer CropScience zatrjuje, da čebele v normalnih razmerah ne morejo priti v stik s snovjo, vsaj ne do te mere, da bi zanje bila strupena ali smrtonosno nevarna, dogajanje v Sloveniji pred prepovedjo, ko so čebele množično umirale na širšem območju Domžal, demantira to trditev. Po uradni predstavitvi rezultatov pomorov na tem območju je bilo jasno, da je bil vzrok za pomor čebel prašenje zaščitenega semena koruze ob setvi,« se spominja Auguštin. Ravno pomori, ki jih omenja, so spodbudili prizadevanje strokovnjakov, da se uporaba neonikotinoidov v Sloveniji prepove. To jim je leta 2011 tudi uspelo, eden od pobudnikov prepovedi pa je bil okoljevarstvenik Anton Komat.

Več v reviji Zarja Jana št. 30, 28. 7. 2020

Revija Zarja Jana