Preskrba s svežo, ekološko pridelano hrano za ljudi, ki živijo v mestih, predvsem v blokih, bo že v bližnji prihodnosti velik problem, je prepričan dr. Gojko Stanič, slovenski politik, publicist, pedagog, strokovnjak za partnerske kapitalske družbe in lastninjenje, ki je tovrstno težavo za družino povsem spontano rešil že pred osemnajstimi leti. Ker so na mestu prejšnjega vrta pred njihovo družinsko hišo uredili parkirišče, sta si z ženo vrt uredila kar na strehi. Na njem pridelata dovolj zelenjave za vso družino, sveža solata s strehe jih razveseljuje celo pozimi!

»Vrt na strehi sem napravil iz ljubezni do svoje žene,« se je nasmehnil dr. Gojko Stanič, ob vprašanju, od kod pravzaprav tako domiselna ideja. V smehu razloži, da ima žena tako zelo rada domačo solato, da so nekaj morali ukreniti, ko je njihov nekdanji vrt pred hišo zamenjalo parkirišče.

Zelenjava med ljubljanskimi strehami
Čeprav živijo tako rekoč v središču mesta, človek pri Staničevih dobi občutek, kot da je nekje, daleč stran od ponorelega sveta. Hiša je z vseh strani obdana z zelenjem in sadnimi drevesi – tu rastejo češnje, hruške, jabolka, celo kaki in kivi. »Več kot 30 vrst sadnega drevja imamo okoli hiše,« pove Stanič. Do njunega zimskega vrta v mansardi se je še do lani dvigovala bogata trta, tako da sta grozdje jeseni po navadi trgala dobesedno z domačega naslanjača. Mansardno stanovanje na vrhu družinske hiše – dvojčka sta si namreč uredila, ko sta hišo prevzela otroka. Ker je tako bilo pri hiši naenkrat tudi več avtomobilov, sta prejšnji vrt žrtvovala za parkirišče. A ravna streha mansarde je porodila novo idejo! Najprej sta jo okrepila z železno traverzo in poskusno napravila prvo gredico, ki ju je navdušila. Na dobro izolirani strehi sta tako zasnovala dvajset kvadratnih metrov gredic. Pod njih sta položila stekleno volno, nato folijo, ki jo uporabljajo pri gradnji avtocest in ne prepušča zemlje – voda pa steče skozi, na vse to sta potem nasula še 40 centimetrov zemlje. »Namešal sem jo z vseh koncev – nekaj z domačega vrta, nekaj je rdeče zemlje, pa mivke in nekaj zemlje z naplavinami Gradaščice, ki smo jo imeli pri naši stari hiši na Gerbičevi. Da je zemlja rodovitna, mora imeti čim več mineralov in železa. Da pa postane rahla, mora imeti veliko humusa. Gnojimo jo z zmletimi vejami sadnega drevja, plevelom, ki ga populimo in zakopljemo nazaj v zemljo, kompostom pa tudi s svežim konjskim gnojem,« razlaga Stanič. Tako so nastale gredice, izkoriščene do zadnjega kotička, ki z bogatim pridelkom lastnika razveseljujejo skorajda vse leto.

Več v Jani št. 34, 24.8.2011