Oba otroka (13 in 15 let) veliko svojega prostega časa preživita na MSN. Omejitve sedenja za računalnikom smo že prestali, pri tem MSN pa me bolj zanima vaše mnenje, zakaj se ti otroci niso več sposobni družiti med sabo in se pogovarjati. Oba namreč, takoj ko prideta domov iz šole, skočita k računalniku in se pogovarjata s svojimi sošolci, s katerimi sta bila skupaj pred pol ure. Zakaj po šoli ne sedejo v park in se ne pogovorijo? Kaj lahko tako virtualno pogovarjanje pomeni za njuno prihodnost?

Draga mamica, pravite, da se vaša otroka pogovarjata z istimi prijatelji, od katerih sta se pravkar poslovila. Imate sodobna otroka, ki jima pogovor po računalniku pomeni nekaj skoraj tako osnovnega, kot je dihanje. Razumem vašo željo, da bi bilo boljše, če bi se dobili v parku in tam poklepetali, a tudi vi skušajte razumeti njiju. Vi si želite, da bi se več gibali in da bi bili s prijatelji zunaj, oni želijo internetni klepet. Strinjam pa se, da bi moralo biti oboje – tako spletni čvek kot tudi srečanja v živo in na svežem zraku.

Privlačnost spletnega klepeta
Z otrokovo starostjo čas, ki ga preživi na internetu, strmo narašča – in tako je čedalje več tega časa posvečenega klepetu. Zaradi spletnih stikov imajo otroci čedalje več znancev, a le malo pravih prijateljev in količina stikov prevlada nad njihovo kakovostjo, kar pogosto povzroči površnost odnosov.

Ko starši želijo, da otroci opravijo kakšno domače opravilo, za to pogosto ne najdejo časa –  ure in ure za internet pa se vedno najdejo. Ne le najdejo, velikokrat so osnova preživljanja prostega časa. Dan ima le 24 ur. Več jih je preživetih za računalnikom, manj jih ostane za pristne stike.
Pasti spletnega pogovarjanja
Že televizija je otrokom približala svet, internet pa jim ga sploh postreže na dlani. Svet postane bližji in informacije dostopnejše. Oboje je lahko pozitivno in oboje hkrati skriva kar nekaj pasti. Televizija je bolj pasivna, internet pa je aktiven in zelo vabljiv in le redko koga pusti nevpletenega. Več časa, ki ga otroci preživijo za računalnikom, je posvečenega klepetu kot pa iskanju informacij. Pogovori po spletu spodrivajo gledanje televizije, ki pa je že prej precej izrinila branje, tako da stanje ni rožnato. Otrokom virtualna resničnost zelo prija, kadar pa prežema ves njihov prosti čas, to ni najboljše za njihov nemoteni osebnostni razvoj.

Kadar pretirano druženje s prijatelji le po internetu oži otrokove osebne socialne stike, kadar zato zanemarja gibanje in druge svoje hobije, spletno komuniciranje ne more ostati neomejeno.

Včasih pa zaprti otroci spletno druženje potrebujejo drugače. Plahi, zardevajoči najstniki so skriti za zaslon sem ter tja bistveno bolj sproščeni in laže komunicirajo, saj se počutijo samozavestnejše. To je včasih past, saj se čedalje bolj odmikajo od resničnega sveta – in so pri osebnem pogovoru zato še vedno v veliki zadregi, saj strah pred osebnim stikom ne upada, marveč le narašča.

Računalnik je prevzel tudi vlogo vzgojitelja in »kaznovalca«, saj starši kot vzgojno sredstvo in kot posledico neprimernega dejanja pogosto posežejo po začasni prepovedi pristopa do računalnika.

Dobro je vzpostaviti nekaj pravil
• Vztrajajte pri pogovoru
Kot vedno naj bo tudi tu osnova vaš odkriti pogovor. Nikar se ne pustite »odplakniti«, da nimajo časa za pogovor z vami – naj si ga malo odškrtnejo od časa, posvečenega MSN, Facebooku, Twitterju ... Če otroci postanejo popadljivi, kadar jim starši želite omejiti spletni klepet, se bo treba trdneje odzvati.

• Omejite čas

Omenjate omejitve sedenja za računalnikom – prav zanima me, kako ste pri tem uspešni, saj hkrati pravite, da otroka veliko prostega časa preživljata ob njem. Kajti če vam uspe omejiti ta čas, potem tudi priložnosti za spletno čvekanje ne bo več toliko in boste dosegli svoje. Prav gotovo ste vi tisti, ki otroku postavljate meje, te pa naj bodo razumne in ne prestroge.

• Poskrbite za varnost
Neizogibna je tudi vaša načrtna vzgoja glede varnega klepetanja po internetu. Kaj hitro se lahko kakšne informacije, naslovi, osebni podatki, slike … razširijo po svetovnem spletu, na kar morajo biti otroci ob obisku spletnih klepetalnic in forumov pozorni. Največja verjetnost je, da jim boste šli na živce s poudarjanjem varnosti in previdnosti, ampak to je vaša vzgojna naloga. Brez skrbi, čeprav bosta vaša otroka negodovala, se ju bo nekaj prijelo.

Nekaj internetnega skupnega preživljanja časa vašima otrokoma nikakor ne bo škodilo. Danes gre razvoj v to smer in otroci se pri tem večinoma prijetno počutijo. Nikakor pa naj se ta čas ne razširi v ure ali celo v sleherni prosti trenutek, saj je to že zelo podobno zasvojenosti, ki svoj vrhunec doseže prav v mladostništvu in se pogosto nadaljuje tudi pozneje. Marsikdo mora takoj zjutraj pogledati na internet in tudi tik pred spanjem še na hitro »prečekirati mejle«. S pametnim pristopom pa naj vas ne skrbi, njuna prihodnost ne bo ogrožena! Srečno!

 

Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja, družinska in vedenjska terapevtka, tudi avtorica razprodane knjige Izziv poroda.

Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, DELO REVIJE, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti janasvetuje@delo-revije.si, oboje s pripisom »ZA EVO HROVAT KUHAR«.

 

 

Piše: Eva Hrovat Kuhar                                 Jana št. 51, 22.12.2009