Matej Jordovič Potočnik

Prejšnji petek zvečer je bil posebno doživetje za Heleno Blagne. Čeprav je pela po največjih dvoranah, kjer se ji je klanjalo domače in tuje občinstvo, tokrat aplavz ni bil namenjen njej, temveč njenemu edincu Kristijanu, dijaku ljubljanske Gimnazije Bežigrad. Postavni 18-letnik, ki je dobesedno že zdavnaj zrasel mami čez glavo, je užival v svojem maturantskem večeru. Njegova mama, ki le redko ostane brez besed, pa je povsem molče in z orošenimi očmi spremljala njega in njegovo soplesalko, kako sta se odvrtela v odraslost.

»Svojega maturantskega plesa se ne spominjam prav veliko. Pa ne zato, ker bi bila pozabljiva ali kaj podobnega, temveč zato, ker maturantski ples v mojem času ni bil nekaj tako 'modnega', kot je to postalo pozneje. Veliko bolj je šlo za nekakšen obred, iniciacijo v obdobje odraslega življenja. Obleko sem si s pomočjo mame sešila sama. Izbira v trgovinah je bila takrat klavrna, kroji pa precej matronasti. Blago, ki je bilo na voljo, pa je bilo vrhunsko,« se spominja Helena, ki je obiskovala ekonomsko gimnazijo na Jesenicah. Maturantsko obleko je seveda shranila. Pozneje je postala »žrtev« manjše modne preobrazbe za enega od njenih prvih glasbenih nastopov.

Zametki zdrave samozavesti Seveda pa ni pozabila soplesalca. »V stikih res nisva ostala, saj gre življenje svojo pot,« pravi. Še bolj pa se spominja, kakšna je bila takrat. »Že tedaj sem se znala postaviti zase. Vse skupaj je bilo sicer bolj otroško, ampak zametek, osnova je bila. Prava samozavest se pri človeku razvije pozneje. Pri rosnih maturantskih letih je bilo še bolj bahaštvo, toda na tej podlagi sem razvila zdrav odnos do sebe in okolja,« pripoveduje pevka in dodaja, da so se v zadnjih letih maturantski plesi precej spremenili. »Danes gre veliko bolj za dogodek sam po sebi. Nekaj simbolike se je izgubilo oziroma se je prilagodila hitremu življenjskemu slogu, ki ga mogoče najbolj občutimo ob takšnih velikih trenutkih. Včasih je bil maturantski ples enkraten posameznikov vstop v novo življenjsko obdobje – odraslost. Razumeti morate, da mnogi mladi niso tako kot danes nadaljevali šolanja. Veliko se jih je zaposlilo. Tudi zato je bil pomen globlji, zavedanje pa veliko bolj prisotno,« pravi Helena, ki je kdaj pa kdaj na posebno povabilo tudi nastopila na kakšnem maturantskem plesu.

Več v reviji Zarja št., 17. 25. 04. 2017