Da imamo predsednika vlade, ki dobro in rad skrbi zase ter za svoje telo, vemo že dolgo. Podrobnosti o svojem asketskem, za koga tudi neobičajnem športnem življenju namreč ni prav nič skrival. Pred časom smo iz hrvaškega časopisa izvedeli, da se po novem ukvarja tudi z boksom, a so iz njegovega kabineta našo radovednost odgnali s skopim pojasnilom, da to počne zgolj ljubiteljsko, rekreativno. Razočarani (si predstavljate, premier boksar, kakšen izziv za karikaturiste!) smo ga spet zaslišali, ko je nedavno premagal kočevski triatlon. Vidno utrujen, a dokaj zdržljiv, se sicer ni uvrstil najvišje, toda pri triatlonu pač ne gre za mesta; premagati moraš sebe. Lahko si samo želimo: ko bi mu le uspelo premagati še kaj drugega!

Ni kaj, druge države nam lahko zavidajo: koliko pa jih še premore premierja, ki po napornem urejanju razmer v državi takole na videz mimogrede odteče še triatlon? No, v kočevskem preizkusu je šlo za sprint triatlon, 750 metrov ali en krog plavanja v jezeru, 20 kilometrov kolesarjenja in pet kilometrov teka. Ni ravno triatlon jeklenih, mačji kašelj pa tudi ne.

Zakaj vendar triatlon, ko bi pa lahko umirjeno vihtel palico za golf kje v senci dreves in v uglajeni družbi, namesto da se je gnetel v množici preostalih udeležencev v Kočevju? Takole nam je odgovoril: »Vnovična udeležba na odprtem državnem prvenstvu v triatlonu v Kočevju je bila zame simbolne narave. Čeprav sem na skrivaj gledal tudi na uro in rezultat, je bilo vendarle najpomembneje, da sem bil tam in na cilju. V bistvu je šlo za vrnitev k športu, ki je veliko več kot samo običajna rekreacija. Zahteva treninge v plavanju, kolesarjenju in teku, in kar je najbolj odločilno, zahteva popolnoma ves razpoložljiv prosti čas. Če prištejete še primeren način prehrane, je odločitev za tekmovanje v triatlonu odločitev za zelo asketsko življenje. Postavi se vprašanje čemu, zakaj tako? V letih službenih in športnih obveznosti sem spoznal, da to dvoje proizvede dve različni vrsti utrujenosti, ki ena drugo izničita. Paradoksalno je, da se, če napadeš poklicno utrujenost s športno, odpočiješ. Vem, da to zveni zelo neprepričljivo, vendar je treba poskusiti. Pri čemer je treba biti zelo dosleden in vztrajen, sicer se ta čudna matematika ne izide.«

Več v Jani št. 37, 14.9.2010