Globoko sem zajela sapo, odprla oči ter hkrati zaznala čudovit vonj sivke in nežne odtenke vijoličaste barve v Sivkinem butiku. Lično zloženo, naravno in ročno izdelano milo se je na policah družilo s tekočim naravnim milom, vrečkami s sivko in kopalno soljo. Kakšno razkošje pogledov in vonjav! »Milina,« sta se nasmehnila mama in oče trgovske znamke, hkrati lastnika in delavca. Bogdan Križman, strojni tehnik, je na pobudo in spodbudo prijateljice Ingrid Dolgan, inženirke agronomije, pred dvema letoma prodal dva lokala, ki sta mu šla dobro, ona dve kozmetični trgovini, začela sta saditi sivko in ustvarjati. Sad njunega poguma, učenja in odločitve je približno sto dvajset ročno izdelanih mil na dan, ki so na voljo v sto štiridesetih slovenskih lekarnah in trgovinah z naravnimi proizvodi: narejena so iz najkakovostnejših rastlin, rastlinskega olja ter maščob in ne vsebujejo nobenih kemičnih konzervansov in sestavin živalskega izvora. Preprosto božansko.

Pred slabima dvema letoma sta Bogdan in Ingrid obrnila nov list življenja: čeprav sta bila nekoč par in v začetni fazi sivkinega butika tudi, sta zdaj predvsem prijatelja in sodelavca, ki si želita v tem življenju narediti nekaj dobrega zase in za soljudi. Njuni »otroci« se skrivajo v trinajst tisoč sadikah sivke in zato v petnajstih vrstah mila, ki ga izdelujeta ročno in le s pomočjo sodelavke Nives, sicer profesorice zgodovine, ki jo je milo potegnila v svoj svet. Dišavne vrečke s sivko, kopalne soli z eteričnimi olji in druge drobne dišeče stvaritve so manjši del vsakdanjega dela, ki ga opravljajo z ljubeznijo in raziskovalnim duhom.

Ustvarjanje iz čistega veselja. Začelo se je z odločitvijo Ingrid, ki je imela dve kozmetični trgovini. »Nisem vedela, kaj hočem, a vedela sem, česa nočem. V moji trgovini je bila na voljo konvencionalna kozmetika in videla sem, koliko je v tem laži, zavajanj, koliko škodljivih snovi vsebujejo ti izdelki, in se odločila, da zaradi prodaje ne bom več lagala kupcem. Zaprla sem trgovino v Sežani in tisto v Ljubljani, v kateri sem imela naravne izdelke – tudi v tej kozmetiki so škodljive snovi, a so bolj prikrite.« Tudi Bogdan je začutil, da v življenju potrebuje spremembo: na Cresu ga je očarala sivka, odločil se je, da s prijateljem začne projekt sivke na Krasu. Prodal je svoja lokala, se najprej ljubiteljsko posvetil sivki in se odločil za tečaj izdelave mil. Ingrid se mu je priključila zaradi radovednosti, a že ob vrnitvi začela ustvarjati milo v glavi. »Vsak dan sem naredila nekaj novega, dokler nisem imela doma skladovnice mila. Nisem vedela kaj bi z njim, a ga je Bogdan vzel in šel na teren (nasmeh).«

Odločila sta se, da bosta ustvarjala le iz veselja in za korist soljudi, saj denarnih težav nimata. »Ne bova delala za denar in ne bova delala škode sebi in drugim, sva se dogovorila,« razložita preprosto filozofijo lastne uspešnosti. Učne ure ročne izdelave mila sta se lotila z velikopoteznim načrtom. »Iz sivke sva si želela ustvariti lastno eterično olje, toda hitro sva videla, da najina polja ne bodo kos porabi.« Tako so postala prostor za družabna dogajanja, prijatelji pridejo in pomagajo pleti, pomagajo pri žetvi, eterično olje pa sta našla in preverila v Bosni. Čeprav še vedno upata, da se bo uresničila njuna želja – od sadike v zemlji do končne destilacije eteričnega olja in izdelave mila z lastno sivko.

Izkušnje, najboljša pot učenja. Delo iz veselja je preraslo v posel. »Na začetku mi je bilo zelo težko hoditi naokrog in ponujati milo.« Zato sta ubrala pot do lekarn. »Sama jih uporabljava in čutiva učinek na koži.« Lekarnarji so bili nad milom, ki so ga najprej preizkusili in ki ga zdaj naročajo tudi zase, navdušeni, zaradi osebne izkušnje znajo ljudem svetovati, katero milo je zanje primerno. »Znajo povedati ljudem, kaj pomenijo sestavine določenega mila, za kaj je dobro uporabljati milo s kozjim mlekom, zakaj milo blagodejno vpliva na kožo in s tem na počutje.« Seveda ni šlo brez ustreznih analiz in potrdil ter niti ne brez velikega denarnega vložka: v znanje, material, celoten projekt sta vložila 100.000 evrov. »Saj se ljudje kar smejijo – češ, tako velik vložek za neko milo. A nama se zdi prav.«

Veliko je šlo seveda za nabavljanje najboljših surovin, torej različnega olja (palmovo, olivno, kokosovo, kar je najboljša mešanica), karitejevega masla, različnih vrst eteričnega olja, kozjega mleka – no, v tem milu je osnova samo olivno olje, otroško milo iz kozjega mleka je primerno tudi za najobčutljivejšo kožo. In veliko preizkušanja je bilo in učenja. »Vsepovsod sva nabirala znanje, naročila sva knjige o izdelavi naravnega mila iz tujine; veliko znanja o maščobah je bilo treba pridobiti in o medsebojnih reakcijah, toda največ sva se naučila s preizkušanjem – dodajala sva, odvzemala, se naučila, s kakšno količino določenega olja je milo mehkejše. Za podaljšanje obstojnosti milu ne dodajajo ničesar. »Najprej sem mislila, da se bo milo iz kozjega mleka pokvarilo, toda reakcija med lužnim kamnom (brez njega milo ne more nastati) in maščobnimi kislinami, ki so v mleku, povzroči nastanek soli, ki se ne pokvari – ja, vse vrste našega mila so soli,« pojasnjuje Ingrid. Uporabniki pravijo, da njihovo milo zdrži več kot dve leti, a tudi za to je razlog: uporabljajo samo res sveže olje. In seveda: za vsako milo, tudi tekoče, je narejena ocena ustreznosti pristojnih organov.

Več v Jani št. 24, 12.6.2012