Začenja se sezona diet, ki ni namenjena le hujšanju, ampak zaradi pregovorne spomladanske utrujenosti tudi dobremu počutju. Zares se ne moremo pritoževati nad pomanjkanjem strokovne (in nestrokovne) literature, svetovalnic ter bolj ali manj dragih postopkov in pripravkov, ki obljubljajo trajen, nekateri tudi zelo hiter uspeh; a kako se med vsem tem znajti, komu ali čemu verjeti? Za začetek je treba zbrati veliko volje, brez tega ne gre, mi pa vam ponujamo kombinacijo dveh diet, iz katerih si lahko sami sestavite najprimernejšo zase, počutje in tehtnica pa bosta kmalu povedala, ali ste na pravi poti.

 Ni težko shujšati … Znanec, upokojeni športni novinar, je pred leti javno priznal, da je shujšal že najmanj 300 kilogramov – in ker še zmeraj veselo teka po travnikih okrog naselja, kjer živi, je ta številka najbrž že krepko presežena. Pravzaprav zares ni tako težko shujšati , saj se lahko petih kilogramov znebimo v dveh tednih; a kako pridobljeno težo obdržati?

Težko. Z napadalno dieto smo spravili iz telesa predvsem vodo in načeli predvsem mišice, maščobnih oblog pa skoraj ne. Ampak preizkušeni shujševalci vse to že vemo. Treba se je odločiti za program, ki se ga bomo držali za zmeraj in ga prekinjali v zares izjemnih razmerah – med boleznijo, potovanjem ali kakšnim zares neizogibnim praznovanjem. Kajti program, ki ga imamo zdaj, očitno ni pravi, sicer ne bi iskali čudežnih shujševalnimi diet, po katerih bi se počutili bolje in bi bili videti lepše.

Telo pove samo? Kar precej sodobnih svetovalcev zdrave prehrane trdi, da nam telo pove samo, kaj mu prija in kaj ne, le poslušati ga moramo. Žal to ni res, razen kadar gre za alergije, ki lahko takoj po prigrizku povzročijo zelo burne reakcije; če v obroku ni bilo veliko različnih živil, lahko sorazmerno hitro ugotovimo, kaj nam škodi. Ne drži, da se nam praviloma upira hrana, ki je za nas škodljiva, zgodi se lahko prav nasprotno: da jo ljubimo in si jo tudi temu primerno velikokrat privoščimo.

Ne telo, običajno nam pove zdravnik, kaj nam škodi – zaradi bolezni, ki jo imamo, ali pa to povedo alergijski testi. Ker pač že precej dolgo sitnarimo z zdravo prehrano, je jasno tudi to, da bela moka in sladkor, preslane in premastne jedi, preveč beljakovin in premalo zelenjave nikakor ne koristijo. Če pozno zvečer pogoltnemo prekajeno kračo s praženim krompirjem, in to zalijemo z ustrezno količino piva, pač vemo, zakaj slabo spimo.

Žal pa ni rečeno, da se po biološko pridelani zdravi hrani praviloma dobro počutimo. Vsem pač vsaka hrana ne ustreza, to pomeni, da tudi določen slog prehranjevanja ne učinkuje na vse enako: eni se počutijo dobro in se ne redijo, drugi pa reagirajo nasprotno. Ni nujno, da sta dva vegetarijanca, ki jesta enako hrano, v enaki kondiciji: eden lahko poka od energije, drugi pa se ves slabokrven komaj vleče naokoli.

Več v Jani št. 13, 27.3.2012