Vprašanje

To leto bo naša trta dobro obrodila in trenutno smo v dilemi, koliko vina in koliko soka bomo naredili iz rdečega grozdja. Moj mož zagovarja vino, ker pravi, da je dobro za srce. Pravi tudi, da je v soku preveč sladkorja. Zanima me, kakšno je vaše mnenje. Ali je rdeče vino res dobro za srce ali se to pivci vina le izmišljujejo?

 Odgovor

Leta 1991 so predstavili raziskavo Francoski paradoks, ki je pokazala, da Francozi, čeprav zaužijejo precej mastne hrane, nimajo toliko težav s srčno-žilnimi boleznimi, domnevno zato, ker pri vsakem obroku spijejo kozarček rdečega vina. Strežejo ga celo v bolnišnicah.
Različne študije so ta vpliv tudi ovrednotile, zato zmernemu uživanju rdečega vina (1–2 dcl ob obroku) pripisujejo, da za 25–40 % zmanjšuje število infarktov. Zanimivo raziskavo so opravili na Danskem, kjer so deset let spremljali 13.000 oseb in ugotovili, da so bili tisti, ki alkohola sploh niso uživali, dvakrat bolj izpostavljeni tveganju, da doživijo infarkt, kot oni, ki so redno uživali manjše količine rdečega vina.
Razlaga tega fenomena ni dokončna. Nekateri menijo, da gre za proces dozorevanja vina, zato ima močnejši varovalni učinek vino iz hrastovih sodov. Tanin deluje proti glutiniranju (lepljenju) krvnih ploščic, kar neposredno zmanjšuje tveganje zaradi ustvarjanja strdkov, ki lahko pripeljejo do kapi. Drugi pravijo, da so pozitivni učinki na zdravje zasluga rdečih pigmentov v grozdju, t. i. proantocianidov, ki so močni antioksidanti in jim pripisujejo tudi blagodejno delovanje na naše ožilje.
Toda preden se vaš mož razveseli naštetih argumentov, moram dodati tudi to, da so v zadnjem času delali primerjave med vinom in grozdnim sokom in ugotovili, da grozdni sok še bolj ščiti kot vino.
Vino in sok sta enakovredno dober vir dvovalentnega železa, ki izboljšuje našo krvno sliko.

V prid temu, da bi bilo dobro čim več grozdja predelati v sok, govorijo podatki, da alkohol škoduje jetrom in živčnemu sistemu. Posebno zaradi čedalje več težkih kovin, ki jih najdemo tudi v vinu – vzrok so veliki odmerki škropiv –, utegne biti vino veliko bolj toksično, kot je bilo včasih. V nedavni raziskavi v ZDA so ugotovili, da so v skoraj vseh testiranih vzorcih z vsega sveta našli skrb vzbujajoče količine težkih kovin. Po izračunih EPA (Enviromental Protection Agency) pomeni koeficient škodljivosti čez 1 THQ pri daljšem jemanju že resno tveganje za zdravje. Večina testiranih vin je vsebovala koncentracije 50–100 THQ na kozarec, nekatera pa so celo presegla 200 THQ. Da ne boste mislili, da se to nanaša na vina od »tam daleč«, vam moram povedati, da je grozdje najbolj kontaminiran sadež v Sloveniji. Le nekaj odstotkov vseh testiranih vzorcev ni vsebovalo ostankov pesticidov, na večini vzorcev pa so našli ostanke cele palete raznih škropiv.

Tudi sodobne hitre tehnologije, kjer vinu dodajajo škodljive sulfate in druge snovi, so daleč od tistega, kar smo pili včasih.

Če je torej vaše grozdje neškropljeno in boste iz njega delali vino po tradicionalnem postopku in v kakovostnih sodih, si iz tega lahko obetate pijačo, ki bo dobrodejna za srce. Vsekakor pa naredite tudi sok in uživajte v njegovi blagodejnosti za kri in celotno telo. Grozdje ima res veliko sladkorja, zato takšnim sokovom pred pitjem dolijemo polovico vode ali jih primešamo drugim, manj sladkim sokovom ali pijačam.
Če je grozdje bolj obremenjeno s pesticidi, vam priporočam, da ga pred stiskanjem vsaj dobro operete v več vodah. Koristno je dodati tudi naravno sredstvo za odpravljanje površinskih pesticidov s sadja in zelenjave (takšne zdaj dobite v trgovinah z zdravo prehrano). Sok je najbolje stisniti v kakovostnih sokovnikih. Dobra novica je tudi to, da večji del vezanih pesticidov (če ste površinske oprali) ostaja v lupini in jih ne boste zasledili v soku. Sok pasterizirajte in čim prej zaprite v sod ali steklenice, da čim manj oksidira.

 

Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@delo-revije.siElektronski naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebuješ Javascript. ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.

 

 

Piše : Sanja Lončar