Vtkale so bele niti, porabile več kot 5300 ur, v svojem natančnem ročnem delu pa pustile na stotine molitev in dobrih želja za prijatelje in najbližje. Izdelan z izjemno natančnostjo ima čudovit klekljani oltarni beli prt, ki je enako navdušujoč kot njegova zgodba, častno mesto v Muzeju krščanstva na Slovenskem v cistercijanskem samostanu v Stični. V petek, 23. junija, bo z množico vernikov romal v francoski Lurd.

Več kot 600 klekljaric in kleklarjev iz več kot stotih mest, številnih držav in štirih svetovnih celin se je pridružilo projektu, ki je nastal iz preproste ideje. »Italijanska organizacija U.N.I.T.A.L.S.I. že skoraj sto let pripravlja romanja bolnikov in invalidov v Lurd. Romanju se vsako leto priključijo tudi slovenski romarji. Leta 2010 sem kot spremljevalka slepe prijateljice tudi jaz potovala z bolniki in invalidi v Lurd. To je bila posebna izkušnja, saj sem prvič v življenju popolnoma pozabila nase in ves čas posvetila prijateljici in drugim bolnikom. Lurd sem doživela kot kraj velike milosti, ki so je še posebno deležni bolni in ostareli. Domov sem se vrnila utrujena, a nadvse srečna, s prepričanjem, da se bom k lurški Mariji še vrnila. Med molitvijo in premišljevanjem sem se nekaj mesecev za tem odločila, da pri naslednjem romanju skupaj s klekljaricami simbolično sodelujem tako, da izdelamo in na romanju poklonimo klekljan prt za kamniti oltar v lurški votlini,« se vznika svoje ideje spominja Tanja Oblak. S klekljanjem se je prvič srečala v srednji šoli v Idriji. Klekljarici, ki jo je ta umetnost povsem zasvojila, je bilo kmalu jasno, da je ideja o prtu glede uresničenja precej zahtevna, a vendarle ne nemogoča. Povezala se je s članico upravnega odbora mednarodne zveze klekljaric (OIDFA) Afrodito Hebar Kljun in ta je njeno idejo podprla. K ustvarjanju izdelka visoke vrednosti je sprva povabila slovenske klekljarice, vendar se je novica po elektronski pošti hitro razširila tudi zunaj meja domovine in zavzela neslutene razsežnosti. Preprosta ideja se je razvila v svetovni projekt, ki je presegel vse pričakovanje.

584 unikatnih čipk »Vzorec ni bil predhodno določen. Edino navodilo, ki smo ga poslali klekljaricam, je bilo, da morajo biti čipke narejene iz belega sukanca številka 30, kvadratne oblike in dimenzij 10 krat 10 centimetov. V vzorcih, ki so različni, je izjemno veliko simbolike, med njimi je večina unikatnih, saj se je veliko klekljaric odločilo, da bo čipko klekljalo po lastnem vzorcu. Nekatere ideje so naravnost osupljive! Tudi v prtu, ki je sestavljen iz 584 čipk, je veliko simbolike. Vogali in zaključek prta so narejeni iz enakih čipk in pomenijo štiri stebre, podobno kot pričevanja štirih evangelistov pomenijo temelje krščanske vere. Spodaj se vogali končujejo s križi, kar ima svoj pomen – vse temelji na nauku Jezusa Kristusa. Na vsaki strani je v sredini prta zgoraj Marijin monogram, v spodnjem delu so v diagonalno spuščeni trije koščki čipk, ki ponazarjajo Sveto Trojico,« razloži Oblakova. V prt močne kulturne in simbolne vrednosti je bilo vloženih več tisoč ur dela. »Vse klekljarice smo skupaj porabile 5200 ur dela, gospa Zvonka Senčar je za ročno šivanje prta porabila še dodatnih več kot sto ur. Nato je sledilo njegovo pranje in likanje, za kar smo porabili en dan,« ponosno pove sogovornica, ki mi razloži, da je kleklanje umetnost, ki je človek nikoli povsem ne obvlada. » Preprosto čipko lahko dober učenec skeklja že po nekaj mesecih, za zahtevno pa je potrebno tudi več let učenja.« Meni, da čipka v slovenskem prostoru pridobiva pomen. »To potrjujejo številne razstave in izdelki, v katere se skuša čipka vstaviti – na oblačila, obutev in v zadnjem času zelo priljubljen klekljan nakit.« Tudi vsaka država ima klekljarske posebnosti, ki jih je mogoče opaziti v prtu. »Razlike so v številu klekeljnov, velikosti bule, načinu in tehnikah klekljanja, predvsem so vidne v vzorcih in končnih izdelkih. Strokovnjaki bodo v našem prtu to raznovrstnost zlahka opazili, kar ni pomanjkljivost, temveč ravno nasprotno, to je njegova prednost.« Ker so čipke prihajale na Tanjin naslov po izteku dogovorjenega roka, se je odločila, da čipke vseh zamudnikov, ki jih je bilo skoraj sto, vključijo v drugi prt, ki bo prav tako potoval v Lurd.

Več v Jani št. 24, 12.6.2012