Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na spletu se je razširila še ena v seriji razprav o tem, kaj vse nas ogroža. Tokrat so na vrsti kreme za sončenje, predvsem tiste s kemičnimi zaščitnimi filtri, kajti zaradi nekaterih snovi te kreme menda bolj škodijo kot koristijo. Kaj je res in kaj ne, smo povprašali mag. Metko Adamič, specialistko dermatovenerologinjo, ki pravi, da so kreme za zaščito pred sončnimi žarki zagotovo bolj koristne kot škodljive – še posebno če jih uporabljamo pravilno. A pozor! Pri izbiri dobre kreme za sončenje moramo najprej natančno prebrati deklaracijo na izdelku ali embalaži. Zakaj? »Ker mora krema vsebovati sredstva, ki ščitijo pred žarki UVB, torej mora imeti sončni zaščitni faktor SPF najmanj 30, pa tudi blok UVA; ta zaščita je navadno označena z angleškim izrazom PFA (protection factor). Obenem mora biti dovolj vodoodporna. Že proizvajalec navadno na embalaži označi, kako dolgo učinkuje krema na koži. Nekatere vsebujejo tudi antioksidante, ki deloma uničujejo škodljive proste radikale,« pojasnjuje mag. Metka Adamič, specialistka dermatovenerologinja iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani. Česa pa naj ne bi vsebovale? »Predvsem čim manj nepotrebnega, recimo dišav in nekaterih filtrov, denimo kemične spojine PABA, ki vsrkava žarke UVB, torej para-aminobenzojske kisline ter njenih derivatov. Zaradi omenjene snovi je lahko večja nevarnost za nastanek celičnih poškodb pod vplivom UV-žarkov, povzroči lahko tudi preobčutljivostne reakcije in spremembe v pigmentaciji kože. Zato so strokovnjaki njeno uporabo v zaščitnih kremah odsvetovali. Kljub temu se vodoodporni derivati PABA tudi dandanes pojavljajo v nekaterih zaščitnih sredstvih,« pojasnjuje. Več v Jani, 8.6.2010