Šestinpetdesetletni Zdravko Strajnar iz Loga pri Brezovici je edini Slovenec, ki sodeluje na maratonih z invalidskim vozičkom. Namesto nog uporablja roke, poganja se s palicami. Trenira vsak dan in ne ustavi ga niti dež, saj pravi, da se je že tako ali tako rodil moker. Pred njim pa je poseben izziv, saj sta se s prijateljem odločila, da premagata stokilometrsko razdaljo od Loga pri Brezovici do Kopra, zato se ne čudite, ko boste na kateri izmed cest ugledali tekača in Zdravka na invalidskem vozičku.

Še ne star štiri leta se je Zdravko Strajnar spopadel s paralizo, vendar je kljub temu pri šestih letih z berglami shodil in dobro napredoval. Žal pa je bil žrtev medicinske zmote. Zdravniki so namreč menili, da bo bolje, če živahnega fanta umirijo, in so ga poslali v bolnišnico, tam pa je šest mesecev preležal v postelji. »Ko sem po tolikem času hotel stopiti na noge, preprosto nisem znal več hoditi, za nameček pa so me vzeli staršem in me nastanili v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Takrat so bili drugačni časi in domače sem videl le enkrat ali dvakrat na leto.«

Izučil se je za graverja in tehničnega risarja, že od nekdaj je kot samouk rad kiparil. Kot material mu je najbolj blizu les. Ker sta kiparstvo in rezbarjenje, s čimer se ukvarja že 31 let, vir dohodka, dela povečini tisto, kar se najlažje proda – križe, nabožne kipce, jaslice …
Avto je zamenjal z vozičkom. Zdravko, ki manjše razdalje premaguje z berglami (noge ga same ne nesejo, ima tudi hudo okvaro kolkov), je pred leti vozil avto. Kot vedno je imel parkiranega pred hišo ob cesti, ko se je nekega dne voznik, ki mu ni bilo hudega, zaletel v zid, na katerem je bil napis TITO, nato pa ga je odbilo v Strajnarjev avto in ga popolnoma uničilo. Takrat je invalidski voziček predelal v nekakšno kolo in postalo je njegovo osnovno prevozno sredstvo. Z njim se odpravi po nakupih na Vrhniko ali v Ljubljano, uporablja ga tudi za športno udejstvovanje.

Več v Jani št. 16, 17.4.2012