Novoletne zaobljube so postale že pravi ritual. Poleg kupovanja daril in okraševanja smrečice so tisto nujno, kar je treba opraviti, preden se staro leto prevesi v novo. A morda bi bilo boljše, če bi se jim odpovedali. Psihologi namreč ugotavljajo, da so bolj ali manj obsojene na neuspeh. Zaobljubimo se, nato pa zavezo prekršimo, sami sebe razočaramo in smo na koncu zaradi vsega skupaj le slabe volje.

Na Univerzi Hertfordshire je psiholog Richard Wiseman 700 prostovoljcev zaslišal o tem, kaj sami sebi obljubijo, da bodo spremenili v novem letu, kako se tega lotijo in koliko so pri tem uspešni. Pokazalo se je, da svoje načrte vsaj delno uresniči manj kot četrtina. Zanimivo je, da številni neuspešneži pri svojih željah sledijo »zagotovljenim« korakom do uspeha gurujev samopomoči, kar je očitno še posebno dober recept za neuspeh.

Ste se zares odločili?
Najpogostejše novoletne zaobljube so že leta enake – nehal bom kaditi, shujšal bom, končal bom šolo ter končal bom razmerje, ki me onesrečuje. Ne glede na to, kakšna je bila zaobljuba in koliko discipline ali časa je zahtevala, izid raziskave je bil porazen – 78 odstotkom ljudi ni uspelo. »Veliko ljudi se osredotoči na slabe strani svoje zaobljube v smislu, kaj če mi ne bo uspelo,« pojasnjuje Wiseman. Ljudje so se bolj ukvarjali s posledicami prelomljene obljube in tem, kako se bodo ob njej počutili, kot z dobro platjo tega, da so se končno premaknili z mrtve točke. Pristop oseb, ki jim ni uspelo, je bil v popolnem nasprotju s tistim, ki so ga uporabili uspešni. Prvi so sanjarili o velikem trenutku, ko bo vse drugače, poskušali so popolnoma potlačiti svoje želje ali večino dneva podredili doseganju svojega cilja ter se večinoma zanašali izključno na moč volje. Drugi so se na pot podali veliko bolj skromno, dolgoročno in popustljivo.

 

Več v tiskani izdaji revije Jana, št. 1, 4.1.2010