Shutterstock

Njihov prvi epidemiolog Anders Tegnell zavrača vsakršno komentiranje strategij drugih držav, saj pravi, da se vsi trudijo po najboljših močeh in da to ni tekmovanje. Je pa prepričan, da bi se morale države o spopadanju z virusom več pogovarjati. Za nasvet je trenutno najbolj zaželenega Šveda že poklical britanski premier Boris Johnson. Vse zanima švedska skrivnost. Ta ne tiči v žuganju in nenehni grožnji s strožjimi ukrepi, temveč v zaupanju, pohvali in spodbudi ter v že od začetka vzdržnih in vsem razumljivih ukrepih. Čeprav so tudi po besedah Tegnella teh Švedi že rahlo naveličani. 

Ne potrebujejo strožjih ukrepov. Šestintridesetletni Rok Ogrin živi v mestu Norrtällje z 20.000 prebivalci, eno uro vožnje oddaljenem iz Stockholma. Kot prometni inženir je zaposlen v javni upravi in že 15. marca so jim svetovali delo od doma. Delodajalec jim je tudi priskrbel vse potrebno – od internetne povezave do pisarniških stolov in monitorjev. Skrb za zdravo delovno okolje se je iz ustanov preselila v domače pisarne. »Zame je bilo delo od doma težje, saj sem konec junija zamenjal delovno mesto in se prestavil v drugo občino. Začeti na novo od doma je težko. Zato sem od začetka malo več hodil na delo, in to z javnim prevozom, ob čemer sem izbral uro, ki ne sodi v jutranjo konico. Običajno nas je bilo na avtobusu le pet potnikov. Javni prevozniki tudi pozivajo ljudi, da kdor je zdrav in ima drugo možnost prevoza na delo, naj prepusti javni promet tistim, ki drugih možnosti nimajo. Ljudje to upoštevajo,« razlaga Ogrin, ki nekaj ur na mesec pomaga tudi kot avtobusni voznik. 

Medtem ko so maske vsaj v javnem prometu povsod po Evropi stalnica, na Švedskem ni tako. »Pri nas je ravno nasprotno. Maske so redkost. Tako na prostem kot v notranjih prostorih ljudje ne nosijo mask, morda jih še največ zaznavam pri starejših in tistih, ki sodijo v ranljive skupine z različnimi kroničnimi boleznimi. Sicer nas je večina zelo odgovorna in res skušamo držati fizično razdaljo, kolikor se le da. Tako skrbimo za preprečevanje širjenja virusa.«

Švedska profesorica klinične epidemiologije na Karolinskem inštitutu Nele Brusselaers je za portal MMC povedala, da na Švedskem vse več ljudi nosi masko, a jih drugi grdo gledajo. Rok Ogrin to zanika: »Sploh ni res. Sicer si z masko na Švedskem res bolj izjema, a nikakor nihče nikogar sovražno ne gleda. Švedi namreč veljajo za zelo tolerantne in tako se obnašajo tudi do tistih z maskami. Uradna epidemiološka stroka tu še vedno zagovarja, da je držanje razdalje in izogibanje prostorom z veliko ljudmi ključno ter najučinkovitejše. Maske bi lahko dajale lažni občutek varnosti, in glede na to, da nam je uspelo sploščiti krivuljo, uvajanje strožjih ukrepov, kot so maske, ni smiselno. Dokler ni potrebe po strožjih ukrepih, jih ne bodo uvedli – saj bi začeli ljudje dvomiti o njihovi smiselnosti. Ukrepi morajo biti sorazmerni in razumljivi vsem, je vodilo švedskih epidemiologov.«

Poroke in zasebne zabave? Že od začetka epidemije velja omejitev zbiranja na 50 oseb. Ravno sedaj pa razpravljajo o sprostitvi tega ukrepa in zvišanju števila na 500 ljudi. »Neobičajno je gledati nogometno tekmo pred prazno dvorano, kinodvorane pa so si ljudje (recimo skupina prijateljev) lahko celo najeli za ceno osmih vstopnic. Prijateljici, ki poje v Kraljevi operi, so večino predstav odpovedali, nekaj so jih predvajali na spletu. A omejitev zbiranja v skupini petdesetih velja samo za javne dogodke. Za zasebne, kot so poroke in rojstni dnevi, je to zgolj priporočljivo in ne zavezujoče, vendar se poudarja priporočilo manj obsežnih druženj. Predvsem pa res opozarjajo, da ob kakršnihkoli simptomih ostaneš doma, tudi razkužila so dostopna povsod.« 

Mar to pomeni, da imajo lahko Švedi pogrebe in poroke kot doslej? »Večinoma so poroke res potekale kot običajno. No, razen moje, ki sem jo moral prestaviti,« se zasmeje Ogrin in pojasnjuje, da sta jo na naslednje poletje prestavila zato, ker bi morali vsi gostje iz Slovenije ob povratku iz Švedske v karanteno.

Ves svet se ozira k Švedski. Neverjetno, kako so Švedi stopili na povsem drugo pot – brez mask in zaprtja države – vendar tudi oni ne morejo ostati nedotaknjeni, čeprav jim trenutni gospodarski kazalniki kažejo bolje kot drugim evropskim državam. »Imam precej prijateljev, ki jih je korona precej prizadela – predvsem zaposlene v turizmu, pri letalskih prevoznikih ... Marsikdo je ostal brez dela ali pa je bil na čakanju. Država je seveda pomagala tako, da si ob, recimo, 20-odstotnem opravljanju dela dobil 80-odstotno plačilo. Želeli so preprečiti množično odpuščanje, da so lahko delodajalci ohranili kader.«

Večini Švedov se njihova protivirusna strategija ne zdi vprašljiva. »Tegnell recimo o maskah pravi, da dokler o njihovi učinkovitosti ni znanstvenih dokazov, ljudi ne bo silil v njihovo uporabo. Zadosten ukrep po njegovem je ohranjanje fizične razdalje in izogibanje druženju. Je pa res bil največji problem, da so se na začetku epidemije okužbe največkrat širile po domovih za starejše. V domove je okužbe prenašalo osebje, ki je delalo v več domovih hkrati, poleg tega so zaposleni iz nižjega družbeno-ekonomskega sloja (več ljudi v manjših stanovanjih) – ni vedno lahko povsod preprečiti okužbe. So bili pa domovi za starejše že od prej ekonomsko zapostavljeni, kar je alarm za odločevalce, da bodo vanje več vlagali.«

Brez histerije. In nikakor ne moremo reči, se strinja Ogrin, da Švedom ni mar za starejše, kot namigujejo nekateri, ki jim očitajo veliko umrlih zaradi koronavirusa. »Treba je uporabljati izraz ne ZARADI koronavirusa, ampak Z virusom. V eni izmed regij so naredili analizo zdravstvenih kartonov 300 umrlih in ugotovili, da jih je 85 odstotkov imelo takšne bolezni, ki bi v enem letu terjale smrt. Kot edini vzrok smrti je bil koronavirus naveden zgolj pri 15 odstotkih. Pri bombardiranju s številkami umrlih se mi zdijo take analize in primerjave zelo pomembne.« 

V Sloveniji se poročila vsak dan začno s številom na novo okuženih. Kako je na Švedskem? »Od začetka so imeli predstavniki Inštituta za javno zdravje novinarsko konferenco tudi vsak dan, zdaj so jo omejili na vsak drugi dan. Tudi naslovnice časopisov ne poročajo več samo o koronavirusu. So pa marsikoga prizadele vesti o znanih ljudeh, ki so umrli za posledicami okužbe, a o medijski histeriji zaradi covida gotovo ne moremo govoriti. In četudi se pojavi kakšno drugo mnenje o švedskem pristopu, se tega v javnosti nikakor ne razpihuje. Živimo z zavestjo, da je virus med nami, s tem je treba živeti, vsega pa zaradi virusa ne moremo ustaviti.«

O pridnih Švedih in neubogljivih Slovencih. V slovenski javnosti se je zasidralo mnenje, da švedski pristop pri nas ni mogoč, ker da slovenski državljani nikakor nismo sposobni takšnega obnašanja kot Švedi. Kaj pravi na to? »Strinjam se z mislijo, ki sem jo nedavno prebral: na Švedskem nas niso zatirali ali nam žugali, ampak nas bodrili in hvalili, kako smo odgovorni. Hvalili so nas in morda nas je prav to prepričalo v še odgovornejše obnašanje. Gre za pozitiven pristop, temelječ na medsebojnem zaupanju že od začetka. Je pa res, da Švedi postavljenim pravilom sledijo in nič ne debatirajo, medtem ko imam občutek, da južneje ko greš, bolj se skuša pravila zaobiti. Švedi se tudi ne spuščajo v javne polemike, imajo svoje mnenje, a ga zadržijo bolj zase. Pa tudi nepreverjene informacije se ne razširjajo vsepovprek.«

Ogrin je nedavno izjavil, da Švedi že komaj čakajo, da se s priporočenih dveh metrov vrnejo na svojo staro petmetrsko osebno razdaljo. In da je to skrivnost švedskega uspeha. »To je splošno priznano hudomušno dejstvo. Na avtobusnem postajališču bodo Švedi disciplinirano čakali v vrsti – raje počakajo, kot da bi se šli prerivat.«

Čeprav naj bi se držali bolj zase, pa je druženje v službi stalnica. Obred, ki se mu reče fika – klepet ob kavi in pecivu – se zgodi zjutraj in popoldne. »Medtem ko v službenem krogu druženje ni problem, te Šved zlepa ne bo povabil k sebi domov. Vendar z delom od doma izginjajo neformalni odnosi, še kako koristnega pretoka informacij ob kavici ni več. Marsikje zato prirejajo digitalne fike, saj napovedi o delu od doma veljajo za vso jesen in celo tja do novega leta.«

V prestolnici vse po starem? Stockholm je sicer zelo turistično oblegano mesto, zdaj turistov tam ni, vendar je bil sogovornik prav minulo soboto presenečen. »V središču Stockholma je vse videti, kot da se ne bi nič zgodilo, in ti je zaradi tega pravzaprav kar nelagodno, saj smo se navadili, da imamo okoli sebe malo več prostora. Prav tako mobilni operaterji zaznavajo, da se gibanje ljudi, ki je na začetku epidemije drastično padlo, vrača na polovico števila gibanja ljudi pred epidemijo. Tako je počasi življenje bliže starim tirnicam. A nočnega življenja na Švedskem ni, bari so odprti, vendar se streže samo pri mizah, ki so na primerni razdalji druga od druge. Če se pojavi žarišče okužb, je to po navadi v bolnišnici ali domu za starostnike. Tudi okoliške države – Danska, Finska in Norveška – iz tedna v teden spreminjajo odloke o prehajanju Švedov čez njihove meje, kar marsikomu, ki živi ob meji, onemogoča življenje.«

Kaj pa zdravstvo? Ogrin pravi, da se tudi zdravstvo spet vzpostavlja, saj je bila marsikatera operacija oziroma poseg odpovedan. Ni pa za dostop do zdravnika nikoli treba klicati dvajsetkrat na dan. »Obstaja enotna številka in dobiš dežurnega operaterja, vse kartoteke so preko zaprtega spleta dostopne pooblaščenim zdravstvenim delavcem. Na številki za nenujne primere lahko kadarkoli dobiš medicinsko sestro, s katero se lahko pogovoriš, in kasneje te poveže tudi z zdravnikom. Tudi precej aplikacij omogoča pogovore z zdravnikom po videoklicu. Tako potem presodijo, koliko časa lahko počakaš na zdravnika, ali pa te napotijo na urgenco.«

*Kako bi Švedi reagirali, če bi jim predpisali maske?

»Če bi številke okuženih nenormalno poskočile in če bi jim stroka tak predpis dobro pojasnila, bi to sprejeli. Odgovorni za promet v Stockholmu je izjavil, da je v gneči pametno, da uporabljamo masko, na kar je švedski NIJZ odgovoril: raje ostanite doma, kot pa da potujete z masko.«

Zarja Jana št. 39, 29. 9. 2020