Grmički brusnic so precej razširjeni. Največ jih je v hladnejših predelih Severne Amerike, kjer so jih stoletja uporabljala avtohtona ameriška ljudstva. Niso le hranilne, pomagajo nam tudi do boljšega zdravje, zlasti pri lajšanju okužb urinarnega trakta. V Sloveniji so brusnice manj poznane kot denimo borovnice ali ribez, a rastejo tudi pri nas, predvsem v visokogorju in na močvirnatih območjih. Tu uspeva predvsem gorska ali navadna brusnica (Vaccinium vitis-idaea), ki je sorodnica ameriške velike brusnice (Vaccinium macrocarpon). Gorska brusnica je nizko rastoč zimzeleni grmiček, ki najbolje uspeva na kislih tleh v hladnejših predelih. Pri nas jo najdemo predvsem na alpskih območjih in visokih planotah, kot so Julijske Alpe, Karavanke in Pohorje, kjer uspeva v borovničevih gozdovih, na barjih in gorskih traviščih. Gorska brusnica cveti med majem in junijem, plodovi (drobne jagode) z gladko, sijočo rdečo lupino pa dozorijo v poznem poletju in običajno septembra. Njihov okus je izrazito kiselkast, pogosto z grenkim pridihom, zato se redko uživajo sveže. Seveda pa jim sami nabiramo le, če jih dovolj dobro poznamo.
Iz njih napravimo marmelado
Plodove brusnic nabiramo za pripravo marmelad in kompotov – brusnična marmelada je zelo priljubljena kot dodatek k mesnim jedem, še posebej divjačini. Njena kislost in grenkoba se dobro prilegata močnim okusom mesa, sokov (sok gorskih brusnic je podoben soku ameriških brusnic, vendar ima nekoliko bolj trpek in manj sladek okus). V naših trgovinah so najpogosteje dostopne uvožene ameriške brusnice, bodisi sveže, zamrznjene, sušene ali kot sokovi in prehranska dopolnila.
Prava zakladnica vitaminov
Brusnice vsebujejo visok delež vitamina C, ki krepi imunski sistem, vitamina K in E, ki sta pomembna za strjevanje krvi in ščitita pred poškodbami celic, ter flavonoidov, ki učinkujejo protivnetno, kar pomaga pri preprečevanju kroničnih vnetij in bolezni. V njih se skrivajo mangan in vlaknine, ki pomagajo pri prebavi in presnovi. Ljudje so brusnice v preteklosti uporabljali za splošno krepitev imunskega sistema in proti prebavnim motnjam. Verjetno njihov najbolj znani učinek pa je pomoč pri preprečevanju in lajšanju okužb sečil. Vsebujejo namreč proantocianidine (PAC), ki preprečujejo, da bi se bakterije (predvsem E. coli) pritrdile na stene sečil. Tako zmanjšujejo tveganje za okužbe, še posebej pri ženskah, ki so k njim bolj nagnjene. Na pomoč nam lahko priskočijo še pri preprečevanju nastanka zobnih oblog in bolezni dlesni, saj zavirajo rast bakterij v ustni votlini.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.
